»Naša prihodnost je skupna, meja pa del preteklosti, ki je ne želimo več nazaj.«

Večina občank in občanov ter županov Goriške obmejne regije o epidemiji in virusih ne vemo veliko. Lahko pa veliko povemo o meji, njenem učinku na lokalno življenje in o globoki sledi v skupnosti, ki jo je pustila, ko je bila v naše kraje vsiljena kot posledica nasilja in vojnih grozot. S pomočjo pridružitve Evropski uniji in Schengenskemu sporazumu ter ob postopnemu zbliževanju in združevanju na različnih ravneh lahko danes govorimo o ponovnem združevanju nekoč razklane regije.

 

 

 

Spoštovane občanke in občani.

Življenje ljudi ob meji se močno prepleta. Bivanje, delo, šolanje, kmetovanje, poslovna dejavnost, zdravstvo, sorodstvene vezi, prijateljstva, društva, organizacije, šport … Vse to se v urbanem območju obeh Goric in v goriški sub-regiji tako močno prepleta, da lahko govorimo o enotnem funkcionalnem območju, ki je primerljivo z drugimi območji okrog mestnih občin v Sloveniji.

Spoštujem napore vlade pri tako nezavidljivi situaciji brez primere v spominu živečih generacij. Tako vlada kot njeni strokovni svetovalni organi so se znašli v okoliščinah, ki jih nihče ni pričakoval in za katere nismo imeli vnaprej pripravljenih mehanizmov ter orodij za soočanje. V lokalnih skupnostih smo zlasti hvaležni, da je vlada s svojo strokovno podporo nase prevzela odgovornost in koordinacijo ukrepov, saj občine nimamo na razpolago ustreznih človeških virov in orodij za strokovno ukrepanje. Na Goriškem smo lani v spomladanskem valu tako kot v mnogih drugih lokalnih skupnostih ukrepali sami, zato še toliko bolje vemo, kako težko je odločati v napetih okoliščinah med epidemijo in splošnim vznemirjenjem oziroma negotovostjo med ljudmi.

Večina občank in občanov ter županov Goriške obmejne regije o epidemiji in virusih ne vemo veliko. Lahko pa veliko povemo o meji, njenem učinku na lokalno življenje in o globoki sledi v skupnosti, ki jo je pustila, ko je bila v naše kraje vsiljena kot posledica nasilja in vojnih grozot. S pomočjo pridružitve Evropski uniji in Schengenskemu sporazumu ter ob postopnemu zbliževanju in združevanju na različnih ravneh lahko danes govorimo o ponovnem združevanju nekoč razklane regije.

O zaprtju meje sem se pogovarjal z našimi obrtniki. V njihovem poslovnem svetu namreč meja ne obstaja. Pisala mi je frizerka, ki ima približno osem od desetih stalnih strank z druge strani meje, pogovarjal sem se z gostinci, ki jim italijansko govoreči gostje predstavljajo 50 in več odstotkov prometa in s podjetnikom, ki ima podjetje v Solkanu, v njem zaposluje delavce z obeh strani meje, živi pa v Doberdobu. To so vsakdanji primeri iz življenja ob meji, to je stvarnost, za katero se trudimo, da bi jo razumela tudi Ljubljana in Rim.

 

Veliko napora bo še potrebnega, da bodo tudi v Ljubljani in Rimu razumeli našo stvarnost. Morda bo to prej razumel Bruselj, saj si tega tudi želi - ideja Evropske unije je namreč ta, da narodi tvorijo čezmejno sožitje.

 

 

 

 

 

Tudi s pristojnimi sem se pred dnevi pogovarjal, da nam omogočijo življenje brez meje, torej brez uporabe mejne črte kot mehanizma za preprečevanje širjenja virusa, saj gre v našem primeru za enoten življenjski prostor. Predlagal sem, da na našem območju omogočijo čim lažje prehajanje meje ter ne uvajajo dodatnega testiranja za tiste, ki so bili že doslej kategorizirani kot izjeme, saj s tem onemogočajo nujna dnevna opravila. Nujno je tesnejše usklajevanje z vodstvom Furlanije Julijske krajine, saj neusklajenost ukrepov povzroča dodatne obremenitve in nerazumne situacije. Predlagal sem tudi, da ovrednotijo tveganje za vsako skupino posebej in skupine, ki najverjetneje ne predstavljajo tveganja prenosa virusa, kot so kmetovalci dvolastniki, ne izpostavljajo novim ukrepom.

Meja je bledela skozi desetletja. Nepremišljeni posegi s parolami policistov in nesorazmernimi ukrepi brez uskladitve s sosednjo Furlanijo-Julijsko krajino povzročajo začudenje pri naših so-občankah in so-občanih preko meje. Tudi ko je imela goriška statistična regija zelo slabo epidemiološko sliko, iz druge strani ni bilo slišati pozivov k ostrejšim ukrepom na meji, pa tudi dejansko ni prišlo do policijskega nadzora in drugih ostrejših pristopov. Nihče si ne želi, da bi zaradi ponavljajočih se neusklajenih ukrepanj s slovenske strani prišlo do vzajemnih korakov pri italijanskih pristojnih organih. Takšno stopnjevanje ukrepov, odrejenih v Ljubljani in Rimu, lahko pusti trajne posledice v medsebojnem zaupanju in življenju ljudi ob meji. Naša prihodnost je skupna, meja pa del preteklosti, ki je ne želimo več nazaj.

 

župan dr. Klemen Miklavič

 

image00021  image00042


< nazaj na prejšnjo vsebino