Naj bo 1. maj tudi praznik mladih

Delavstvo je danes bistveno bolj raznoliko kot takrat, ko so vzniknila delavska gibanja. Poleg nekoč prevladujočih tovarniških delavcev, je današnji svet dela prelet pisarniških, terenskih, intelektualnih, ustvarjalnih, mobilnih in drugih delovnih mest, ki potrebujejo različna znanja in kompetence, pogosto tudi kombinacijo različnih izobrazb ali izkušenj. V novih razmerah nastajajo tudi nove anomalije, krivice, prezrtost stisk in potrebe po zaščiti.

Prvomajsko čestitko zato letos posvečam vsem delavcem, predvsem pa mladim, tistim, ki se morajo po študiju, po šolanju boriti za to, da dobijo delovno mesto, ki je zelo pogosto nestanovitno. Značilnost takšnih delovnih mest pa je velika negotovost, ki med mladimi povzroča stiske, ranljivost, odrinjenost.

Dan poezije GimnazijaNG_21-3-2018_f Mateja Pelikan-2344 

Menim, da oblike zaščit delavcev niso sledile radikalnim spremembam v svetu dela. Potrebujemo nove oblike zaščite zaposlenih, zlasti najbolj ranljivih. Državna in evropska politika naj vzpostavita prožne mehanizme, ki bi zlasti mladim omogočili dostojno življenje pri prehajanju iz enega v drugo delovno razmerje, pri čemer morajo svoj del odgovornosti prevzeti tudi delodajalci. Ravno mladi so najbolj ranljivi, saj si v obdobju prvih zaposlitev hkrati tudi snujejo družino in življenje, iščejo bivanjske rešitve in prevzemajo druge življenjske odgovornosti.

Pretežni del rešitev je sicer v rokah vlad, a občine lahko največ prispevamo vsaj pri treh razsežnostih problematike mladih:

1. Podpora ustvarjalnemu okolju za razvoj izobraževanja, raziskovanja, kadrov, inovacij in s tem dvig privlačnosti okolja za razvoj novih, bolje plačanih, delovnih mest in podporne gospodarske aktivnosti.

2. Zagotavljanje neprofitnih stanovanj in zazidljivih zemljišč.

3. Ustvarjanje ugodnega življenjskega okolja za bivanje mladih vključno z dobro prometno povezanostjo, kulturno, športno in zabavno infrastrukturo.

Mestna občina je zavihala rokave pri vseh treh točkah. Pri točki 1 vzpostavljamo povezavo med šolami, univerzo, podjetji in tehnološkim parkom v »centru kreativnih praks« (nekdanji Diamond pri trgovski hiši), ki bo otroke navduševal za inovacije, tehniko, znanost. Center zelenih tehnologij pa bo nudil podporno raziskovalno okolje za razvoj podjetij zelene industrije in storitev.

V točki 3 združujemo projekte urbanističnega razvoja, Evropske prestolnice kulture, parka Rafut, novih kolesarskih poti, urejanja območja pri železnici, novih igrišč, bazena, zunanjega teatra, prenove kulturnega doma, šol in telovadnic. Točki 1 in 3 sta dolgoročni oziroma seme, ki bo sadove obrodilo šele čez čas.

Največja novost pa je točka 2 – stanovanjska politika. V to razsežnost sodi dostopnost stanovanj za tiste mlade, ki si zaradi neredne zaposlitve ali nizke plače ne morejo privoščiti kredita. Žal je bila stanovanjska politika dolga leta zanemarjena, a časi se spreminjajo. Več kot 70 stanovanj je bilo že zgrajenih, pričakuje se še okrog 200 novih stanovanj zasebne gradnje. Poleg tega pa bo v dveh letih zgrajenih več kot 100 neprofitnih stanovanj, na kar sem posebej ponosen. Vesel sem tudi politične enotnosti. Namreč tako koalicijske skupine kot opozicija smo se poenotili: stanovanja so bistvo mladinske politike. Sam pa dodajam, da sta zaščita pred zaposlitveno negotovostjo in dostopnost stanovanj ključna izziva za prihodnost naše družbe – tudi na Goriškem. Goriško somestje mora postati mladim prijazno mesto – pot do tega cilja vodi skozi optimizem, voljo, delovna mesta in stanovanja.

Naj bo 1. maj tudi praznik mladih delavcev.

Živel 1. maj, živelo MESTO MLADIH!

 

Foto: Franc Mervič (Pokrajinski arhiv Nova Gorica), Mateja Pelikan


< nazaj na prejšnjo vsebino