Rešitev v boljši komunikaciji in večjem nadzoru
V Trnovskem gozdu si je danes župan dr. Klemen Miklavič skupaj s predstavniki Slovenskih državnih gozdov, Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta, poslancema Državnega zbora RS mag. Eleno Zavadav Ušaj in Matjažem Nemcem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Antonom Harejem, županom Občine Ajdovščina Tadejem Beočaninom in predstavniki civilne iniciative ogledal območja sečnje dreves. Do terenskega ogleda in skupnega pogovora vseh vpletenih je prišlo na pobudo prebivalcev Trnovsko-Banjške planote, ki so se organizirali v civilno iniciativo in na predstavnike države naslovili zahtevo po drugačnem gospodarjenju z gozdovi. Zmotili so jih izjemno povečanje sečnje, velikost območij delovišč in stanje v naravi po sečnji. Po srečanju so se prisotni poenotili, da bo potrebno izboljšati komunikacijo pristojnih s prebivalci in povečati nadzor nad izvedbo del v gozdu.
Zaradi povečanega obsega sečenj se trenutno v Trnovskem gozdu izvaja dela na 23 sečiščih, ki so v zaključevanju. Zavod za gozdove Slovenije skupaj z gozdarsko inšpekcijo redno vrši nadzor sečišč. Kot zgotavljajo Slovenski državni gozdovi, je bilo pri sedmih še nezaključenih sečiščih ugotovljeno kršenje predpisov, saj se ni izvajalo sprotnega gozdnega reda. Kot navajajo, so bile deloma pomanjkljivosti že odpravljene, deloma pa realizacijo ukrepov v zadnjih mesecih ovirajo neugodne vremenske razmere. Preden bo Zavod za gozdove RS od Slovenskih državnih gozdov prevzel delovišča, bodo izvajalci morali odpeljati vse gozdne lesne sortimente iz gozda, zagotoviti ustrezni gozdni red ter sanirati poškodbe na gozdnih prometnicah in na gozdnem mladju, ki so nastale pri sečnji. Kot še navajajo Slovenski državni gozdovi, plačilo izvajalcem izvedejo šele po prevzemu delovišča, torej po odpravi vseh morebitnih pomanjkljivosti. Sečišča bodo zaključena še pred začetkom vegetacijske dobe (najkasneje do 1. maja), s čimer se prepreči večje poškodbe na mladju po olistanju.
Vodja Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog je na današnjem ogledu pojasnil: »V zadnjih letih je bila precej porušena dinamika sečenj v Trnovskem gozdu zaradi tega, ker je bilo nekaj velikih ujm v državnih gozdovih, v širšem zaledju, v idrijskih gozdovih, na Postojnskem in Kočevskem. Najprej je bil leta 2014 žledolom, ki je prizadel večji del Slovenije, potem je bila gradacija lubnikov od leta 2015 do 2017 oziroma 2018. Potem je bil še zelo velik vetrolom na Postojnskem in Kočevskem. Večina sil se je preusmerila v reševanje teh sanitarnih sečenj. V Trnovskem gozdu se od 2014 do 2018 skoraj da ni izvajalo rednih sečenj. Izvajalo se je samo nujno sanitarno sečnjo, ki je potekala na srečo v manjšem obsegu. Te ujme namreč niso prizadele Trnovski gozd v večjem obsegu. V zadnjih dveh letih pa se je začela izvajati tudi ta redna sečnja, ki se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečala kar za trikrat. Seveda so to domačini opazili in razumljivo je, da so zaskrbljeni. Pri sečnji v Trnovskem gozdu se je ob množici sečišč opazilo določene pomanjkljivosti. Največja pomanjkljivost je bila ta, da se ni izvajalo sprotnega sečnega reda. Dela se zdaj počasi zaključujejo. Upamo, da bodo ta delovišča kmalu zaključena in da bo vzpostavljen gozdni red, kot določajo predpisi.«
Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič, ki že ves čas spremlja dogajanje glede sečnje v Trnovskem gozdu, je po današnjem ogledu povedal: »Izkazalo se je, da gre predvsem za potrebo po boljšem informiranju, po vključevanju civilne družbe in po obveščanju o posegih, ki se dogajajo v naših gozdovih. Hkrati pa to, kar smo videli, nekako nakazuje, da je potrebno okrepiti državni nadzor nad upravljanjem z gozdovi. Starejši gozdarji nas opozarjajo, da se je včasih, ko je bilo več revirnih gozdarjev, bolje gospodarilo z gozdovi in tudi dosledneje opažalo težave, ki jih je bilo treba odpraviti. Mestna občina Nova Gorica bo skupaj z Zavodom za gozdove sklicala tudi skupino za gozd Panovec. V Panovcu skupaj gospodarimo in tudi tu se pojavlja več različnih funkcij gozda.«
Župan je obenem pohvalil angažiranje ljudi za varstvo narave: »Tudi do današnjega sestanka je prišlo, ker so pobudo imeli ljudje, ki so opažali, da se stvari v teh gozdovih naglo spreminjajo. Opažali so kamione, opažali so poseke in tudi sprožili to javno razpravo. Prav je, da se je to zgodilo, kajti včasih smo župani nemočni. Pišemo pisma, opozarjamo, vendar ni takega odziva, kot bi si želeli. Tokrat pa smo se na terenu našli vsi pristojni: Zavod za gozdove, podjetje, ki je zadolženo s strani države, da izvaja poseke, poslanci državnega zbora, predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dva župana, ki pokrivava Trnovsko planoto. Našli smo se vsi tisti, ki lahko kakšno rečemo na to temo in najdemo tudi skupno pot v sodelovanju do boljšega ravnanja z našimi gozdovi, ki so naše veliko bogastvo.« Med ogledom pa je župan opazil tudi primer dobre prakse: »Smo pa danes imeli priložnost videti tudi primere dobre prakse in sicer nekateri nasadi jelk so bili uspešno obvarovani pred divjadjo. To pomeni tudi novo pogozditev. Jelka je eno od treh najpomembnejših dreves v Trnovskem gozdu. To nas navdaja tudi z optimizmom. Strokovna pojasnila, ki smo jih dobili na tem obisku gozda, so nas navdala tudi z zaupanjem v naše ustanove. In videli smo tudi na terenu, da je v veliko primerih to zaupanje tudi potem uresničeno oziroma ni izneverjeno.«
Prebivalce je na današnjem ogledu tudi zanimalo, kdo kupuje slovenski les. Pristojni so jim pojasnili, da so kupci gozdno lesnih sortimentov iz državnih gozdov na Trnovem domača lesno-predelovalna podjetja, med katerimi so tudi vsi večji severnoprimorski predelovalci. Večino sortimentov Slovenski državni gozdovi prodajo na podlagi dolgoročnih prodajnih pogodb, pri katerih je eden od ključnih pogojev lastna predelava.
Foto: Mateja Pelikan