Županov govor

Spoštovani,

vsi, ki živimo v naši mestni občini, njen razvoj spremljamo vsak dan. Prepričan sem, da ji številni želimo le najboljše in se skupaj trudimo za njen napredek. Ker pa vsi tisti, ki nanjo gledamo, če se lahko tako izrazim, od znotraj, morda težje zavzamemo popolnoma objektiven pogled na njeno uspešnost. Zato se toliko bolj veselim mnenj vseh tistih, ki k nam prihajajo kot obiskovalci, turisti, novinarji od drugod ali poslovni partnerji. In kako nas vidijo? Kot živahno, napredno mesto in občino, ki odpira nove priložnosti. Všeč jim je odmev Evropske prestolnice kulture, tudi zaradi katere na našem območju nastajajo nove investicije in prenove, zanimiv jim je kulturno – turistični program, ki vedno znova okolju navdihuje poseben čar in dogajanje. Vsako leto se Nova Gorica uvršča na najvišja mesta tudi na natečaju Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna.

V Novi Gorici razvoj usmerjamo zlasti v razvoj mesta kot izobraževalnega, kulturnega, upravnega in regijskega središča, saj imamo pri nas za to ustrezno infrastrukturo in kadre. Na področju gospodarskega razvoja odpiramo predvsem poglavje trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij, saj je zaradi visoko izobraženega kadra na tem področju to izjemno pomembna niša razvoja. Z Univerzo v Novi Gorici smo podpisali pismo o nameri, da skupaj poiščemo rešitve za vrnitev dodiplomskega študija in tudi nekaterih raziskovalnih programov v mesto. Opredelili smo že nekaj možnih lokacij, kot npr. EPICenter, pa območje na novogoriški železniški postaji, ki se bo sprostilo po umiku tovornih tirov ter obstoječa stavba Finančne uprave, ki naj bi se selila v Eda center. Univerza v Novi Gorici želi v to stavbo preseliti Fakulteto za humanistiko, pritličje pa nameniti javni rabi, s čimer bi tudi dodatno oživili mestno središče. Na območje nekdanje hidrarne SIA v Solkanu želimo umestiti širitev Primorskega tehnološkega parka, ki je za nas in regijo izjemno pomembna institucija, saj nudi dragoceno podporo številnim mladim in podjetjem v nastajanju. Podjetja bodo svoje mesto lahko našla v Poslovno – ekonomski coni Kromberk, kjer prav zdaj prodajamo štiri zemljišča ter v poslovni coni Kromberk zahod, na območju nekdanje tovarne Meblo. Začeli smo že s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje. S sprejetim OPPN bo občina imela pravno podlago za morebitne začetke postopkov razlastitve v javno korist, z namenom, da se na območju uredi komunalno infrastrukturo, kajti že vrsto let je razvoj na tem območju blokiran, to pa moramo nujno presekati.

Vse to ne bo dovolj brez ustreznih stanovanj, ki jih tudi pri nas, tako kot v številnih slovenskih mestih, zelo primanjkuje, zlasti pa tistih dostopnejših. Projekt rezidenc ob Kornu, ki bo namenjen varovanim stanovanjem oziroma stanovanjem za socialno šibkejše, je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, stanovanjski sklad pa bo nato pridobil denar za gradnjo dveh stolpičev. Lokacij za možno gradnjo je v Novi Gorici kar nekaj, vendar moramo zanje nujno rešiti vprašanje podtalnih vod v mestu. Zato je eden ključnih projektov gradnja odvodnika v Sočo. S tem bomo rešili precej težav z odvodnjo oziroma z zalednimi vodami, ki se ob velikem deževju naberejo v centru Nove Gorice. Na območju Majskih poljan SDH načrtuje enega od prvih javnih projektov gradnje stanovanj v državi, in sicer je predvidenih 400 novih stanovanj, med njimi tudi neprofitna. 

Vlada v Novo Gorico v zadnjem času investira visoke zneske, za kar ji kot župan izrekam veliko zahvalo. S prenovo novogoriške železniške postaje na naše območje vlaga sredstva v višini 51 milijonov evrov, 13 milijonov evrov smo doslej dobili za program Evropske prestolnice kulture, štirje milijoni se nam obetajo s prenovo vile Rafut, ki se bo začela v prihodnjem letu. Pri slovenskem narodnem gledališču država gradi zunanji avditorij, kjer je ministrstvo za kulturo zagotovilo še dodaten denar za streho in opremo. S temi vlaganji neposredno in posredno močno podpira projekt Evropske prestolnice kulture, ki ga prepoznava kot projekt državnega pomena, saj se zaveda njegovega ugleda v slovenskem in širšem mednarodnem prostoru.

V pričakovanju projekta EPK Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO prenavlja Trg Evrope, mesta občina pa prenavlja stavbi Epicentra in Super osmice. V Epicentru bo fizični in virtualni razstavni prostor, namenjen predvsem razmisleku ne le o zgodovinskih dogodkih, temveč tudi o aktualnih vprašanjih, človekovih pravicah in evropskih vrednotah. V njem bodo našle mesto tudi znamenite bombe, ki smo jih v zadnjem letu odkrili na novogoriški železniški postaji in so zakrivile kar tri čezmejne evakuacije prebivalcev. V pasu vzdolž meje bomo uredili zeleni pas, ki bo kraj srečevanja prebivalcev obeh mest in obiskovalcev. Vanj bomo umestili tudi novo košarkarsko igrišče Gorana Dragiča. Zelo ponosni smo na to, da smo uspeli prenoviti Rafutski park in da bo Ministrstvo za kulturo prihodnje leto začelo s prenovo Vile Rafut. Ker si tako na novogoriški mestni občini kot v Zavodu GO! 2025 želimo, da bi projekt EPK bolj približali prebivalcem, prav jutri v krilu Rusjan na trgu pri Lenassijevem spomeniku Edvardu Rusjanu v Novi Gorici odpiramo Komunikacijsko pisarno GO! 2025, kjer lahko obiskovalci povprašajo o vsem, kar jih zanima v zvezi s projektom Evropske prestolnice kulture. Obenem naj spomnim tudi na spletno platformo Evropske prestolnice kulture, kjer so prav tako predstavljene vse informacije o projektu, posebej dragocen pa je koledar dogodkov skupnega čezmejnega prostora, kjer najdemo informacije o aktualnih kulturnih in družabnih dogodkih.

Ob tem bi rad poudaril, da je projekt Evropske prestolnice kulture projekt vseh nas. Je zahteven in obsežen, potrebno je in bo veliko truda, da ga izpeljemo tako, kot smo si ga zastavili. Živimo v času individualizma in lastnih interesov, v katerem včasih škodovanje projektu za dosego drugih interesov, ni vprašanje. Vsi, ki si prizadevamo za uresničitev tega projekta, za katerega nas je nenazadnje zaradi dobro pripravljenega in vsebinskega programa izbrala Evropska komisija, pa si prizadevamo, da bi na prvo mesto postavili skupnost, moč povezovanja in znanja ter preseganja meja. 

In kaj odkriva sprehod po Novi Gorici in širši občini, zaradi katerega se obiskovalcu zdi, da tu dogaja? Do konca tega leta bomo odprli nov prizidek Zdravstvenega doma Nova Gorica, ki bo velika pridobitev tako za zaposlene kot tudi za paciente naše občine in širše. Čez reko Vipavo smo zgradili novo brv v Peklu, prenovili smo hišo aleksandrink v Prvačini, začenjamo z gradnjo zelenega vstopnega centra na Lijaku. Prenovili smo telovadnico OŠ Kozara in zamenjali umetno travo na pomožnem nogometnem igrišču v novogoriškem športnem parku. Zaključujemo z urejanjem prostorov v stavbi NKBM, ki bodo ravno tako namenjeni zdravstvenemu domu, osnovnemu zdravstvenemu in zobozdravstvenemu varstvu. Zaključuje se prenova mrliške vežice v Braniku, izbran je izvajalec za popravilo strehe na zadružnem domu v Braniku. Pod streho je nakup župnišča v Lokovcu. Obnovilo se je dva najslabša kilometra ceste na Banjšicah. Izbran je izvajalec za popravilo strehe na OŠ Solkan, zaključuje se gradnja prizidka OŠ v Čepovanu. Zagotovljeno imamo sofinanciranje gradnje novega igrišča pri OŠ Branik.

Prav te dni smo se razveselili tudi novice, da smo na razpisu Eko sklada pridobili nepovratna sredstva v višini 1.7 milijona evrov za nakup štirih novih avtobusov na električni pogon za javni prevoz potnikov. Z vključitvijo novih električnih avtobusov v mestni promet bomo ustrezno prilagodili tudi frekvence voženj in linije javnega prevoza. Tako nadaljujemo z uresničevanjem trajnostnih ukrepov, ki jih uvajamo na območju mestne občine. Nakup električnih avtobusov za mestni promet se namreč pridružuje širitvi sistemu izposoje koles v Novi Gorici in okolici, ki smo jo izvedli v letošnjem letu. Ob tem smo prenovili postajališča mestnega avtobusa, ki v obliki, ki je bolj prijazna uporabnikom, povečuje uporabo javnega prevoza. Za boljšo uporabniško izkušnjo pa bomo v sklopu aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti prenovili shematski prikaz mestnih linij ter voznih redov. Nov bibliobus Goriške knjižnice Franceta Bevka, ki je bil svojemu namenu predan v ponedeljek, in za katerega smo sredstva prispevali tudi iz našega proračuna, je na strehi opremljen s sončnimi celicami za oskrbo vozila z električno energijo. Pripravljamo se tudi na postavitev sončnih elektrarn na javne zgradb v občini. Poleg tega že projektiramo statično in energetsko sanacijo OŠ Frana Erjavca.

V postopku participativnega proračuna novogoriške mestne občine za obdobje do leta 2026 je bilo izglasovanih 40 projektov, ki se jih bo na pobudo občanov izvedlo po celotni občini: od sanacij športnih igrišč, obnov in opreme prostorov za druženje občanov, postavitve turističnih tabel, ureditev kontejnerskih mest, ureditev vaških jeder, obnove korit iz 1. svetovne vojne do izdaje knjig. Na ta način krepimo življenje v lokalni skupnosti, saj so občani po krajevnih skupnostih lahko predlagali svoje projekte na podlagi potreb, ki so jih zaznali v lokalnem okolju.

V novogoriški mestni občini smo najbolj veseli projektov in dogodkov, ki nas povezujejo. Veliko jih je, naj omenim le nekatere, ki so se odvili v letošnjem letu: praznovanje obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo 9. maja, intervencije in evakuacije ob najdbi neeksplodiranih bomb na novogoriški železniški postaji, dogodek, ki se je odvil minulo soboto, Človek je brezmejno sonce, ki je Dan ljubiteljske kulture in projekt Okusi brez meja združil v enotno čezmejno zgodbo ter navdušil Novogoričane in obiskovalce. Nocojšnji slovesnosti bo sledila brezmejna zabava na travniku pred novogoriško Občinsko palačo, jutri nas bo razveselila tradicionalna Robinova zabava. Naj se ob dogodkih, ki nas povezujejo, spomnimo tudi ljudi, ki prispevajo k razvoju naše družbe. To so nedvomno tudi naši občinski nagrajenci, ki jim ob tej priložnosti iskreno čestitam.

Pred nami je cel mesec prazničnih prireditev, ki smo jih oblikovali s številnimi društvi, klubi in institucijami, ki s sodelovanjem dokazujejo, da jim je mar za našo občino. Najlepše je, ko pobude prispejo od prebivalcev, mi jih samo pomagamo uresničiti.

Rdeča nit tokratnega praznovanja je brezmejnost. Brezmejnost razumem predvsem kot življenje v sožitju, brez omejitev in v svobodi preseganja ustaljenih okvirov in preprek. Verjamem, da bomo nekoč v sodelovanju s Slovenci v zamejstvu, Italijani in Furlani tudi zares zaživeli v polnem pomenu besede. Naj bo Evropska prestolnica pot do tja in zgled vsem, da je to mogoče.

Iskrene čestitke ob občinskem prazniku.

Foto: Ana Rojc