Delavnice z otroki in voden sprehod po območju ob Kornu
V prvi polovici letošnjega decembra je mestna občina skupaj s Centrom arhitekture Slovenije v sklopu programa »Igriva arhitektura« izvedla delavnice v Vrtcu Nova Gorica ter na OŠ Frana Erjavca Nova Gorica v okviru faze »soustvarjanje« mednarodnega projekta URBiNAT. Na šestih delavnicah so sodelovali petletni otroci iz vrtca ter tretješolci, saj je bila želja, da se v participacijo vključi tudi najmlajše uporabnike prostora. Delavnice so bile sestavljene iz dveh delov. Arhitekti, člani Centra arhitekture Slovenije, so pripravili učne liste, ki so jih otroci izpolnili. Najprej so si skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami ogledali območje ob Kornu. Med ogledom so otroci nabrali drobne gozdne plodove, vejice, listje, kamenčke. Nato so se skupaj z moderatorji pogovorili o tem, kaj so videli na območju. Moderatorji so jim ali prebrali pravljico o arhitektu Igiju ali pa prek skupinske telovadbe predstavili poklic arhitekta, da bi otroci čim lažje razumeli, s čim se arhitekti ukvarjajo oz. kaj vse lahko narišejo. Sledilo je risanje risb oz. izdelava maket o tem, katerih vsebin si otroci želijo na območju ob Kornu. Rezultati delavnic so pokazali, da si otroci želijo večjega stika z vodo, urejenih brežin, več mostičkov iz naravnih materialov, igral ob vodi, športnih igrišč za različne športe, še več zelenja itd. Tudi učiteljice so bile zadovoljne z izvedbo delavnic, saj so otroci lahko izrazili svojo ustvarjalnost ter uporabili ročne spretnosti. Same pa so izrazile željo po izvedbi učilnice na prostem.
V soboto, 17. decembra 2022, je potekal voden sprehod ob Kornu, prav tako v okviru faze »soustvarjanje« projekta URBiNAT, na katerem so strokovnjaki z Univerze v Novi Gorici in Mestne občine Nova Gorica udeležencem predstavili različne, na naravi temelječe rešitve, ki bi jih lahko primerno prostorsko umestili na območje ob potoku Koren. Predstavljene rešitve so bile izbrane na podlagi rezultatov participacije, v katero je bilo med letoma 2021 in 2022 vključenih več ciljnih skupin uporabnikov čezmejnega goriškega urbanega prostora.
Sprehoda so se udeležili tudi predstavniki civilne družbe, in sicer člani Združenja za zaščito meja planetarne zmogljivosti Lobodika, ki so pokazali veliko zanimanja za urejanje prostora na naravi prijazen način, hkrati pa izrazili svoje pomisleke glede ureditve območja na način večje pozidanosti prostora. Opozorili so, da bi večja stopnja pozidanosti povzročila uničenje trenutnih zelenih površin, z že obstoječimi habitati in hkrati onemogočila razvoj javnih zelenih površin, namenjenih kvalitetnemu preživljanju prostega časa za obiskovalce in prebivalce obeh mest.
