Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Laška žaba in hribski urh, regljata prebivalca naših voda

DATUM OBJAVE 22. marec 2019
VIR Mestna občina Nova Gorica

Ob svetovnem dnevu voda, ki smo ga v Mestni občini Nova Gorica obeležili s številnimi izobraževalnimi delavnicami v Borovem gozdičku, smo obiskovalcem predstavili tudi dve zavarovani vrsti živali: laško žabo in hribskega urha. 

Spomladansko deževje je morda za človeka pogosto neprijetna nadloga, v živalskem in rastlinskem svetu pa pripomore k preživetju oziroma k izboljšanju pogojev za življenje. V mlakah in lužah ter v drugih vodah tako pogosto srečamo regljanje žab. Na območju Vipavske doline, porečja Branice in v Goriških brdih pa prav posebno endemitsko vrsto žabe, laško žabo. Skupaj s hribskih urhom sta zavarovani vrsti živali. Da bi o njiju izvedeli več, smo prosili Herpetološko društvo SHS za njuni predstavitvi:

»Hribski urh (Bombina variegata Linnaeus, 1758), ki sodi med brezrepe dvoživke oziroma po domače žabe, je en od dveh predstavnikov urhov v Sloveniji. Zraste do približno 5 cm in je hitro prepoznaven po sivorjavi koži, posejani s trnastimi bradavicami, črno-rumenem lisastem trebuhu in srčasto oblikovanih zenicah. Ob nevarnosti izloča strup, ki človeku ni nevaren, plenilcem pa predstavlja zelo neokusno izkušnjo. Prepoznaven je tudi po značilnem oglašanju »uh… uh… uh…«, s katerim samci med parjenjem oglašujejo svojo prisotnost. Samice konec maja in v začetku junija odlagajo mrest na travo ali drugo rastlinje v vodi. Urhe najpogosteje srečamo ob manjših stoječih vodah, kot so mlake in luže, pa tudi z vodo zapolnjenih kolesnicah kolovozov in drugih vodnih habitatih, ki so posledica človekovega poseganja v naravo, a ne vsebujejo rib, ki so glavni plenilec mresta in paglavcev. Hribski urh je razširjen po celotni Sloveniji.

V Sloveniji redkejša predstavnica žab je laška žaba (Rana latastei Boulenger, 1897), ki pri nas poseljuje le Vipavsko dolino, porečje rek Branice in Goriška brda. Sodi med prave žabe rodu Rana. Prepoznamo jo po dolgih zadnjih krakih, ki ji omogočajo hitro in dobro skakanje, svetlorjavem hrbtu in temno senčno pego oziroma progo na obeh straneh glave. Gobec ima izrazito ošiljen. Od drugih vrst rjavih žab jo ločimo po rjavi obarvanosti hrbta, ki ima na sredini svetlejšo progo. Laška žaba poseljuje habitate v poplavnih pasovih rek, obdanih z listnatimi gozdovi in obilico vode. Večino leta preživi na zamočvirjenih predelih kopnega, med parjenjem in odlaganjem jajc pa se kot druge dvoživke umakne v toplejše vode počasnih potokov in rečnih mrtvic. Pari se zgodaj spomladi, od februarja do sredine aprila.

Obe vrsti sta v Sloveniji zavarovani, hribski urh je na rdeči seznam ogroženih dvoživk uvrščen kot ranljiv (V), laška žaba pa celo kot prizadeta vrsta (E) in endemit Padske nižine. Glavni razlogi za njuno ogroženost so človeški posegi v naravo – uničevanje, fragmentacija in degradacija tem živalim primernih habitatov.«

Ker se v Mestni občini Nova Gorica zavedamo problematike ohranjanja biotske raznovrstnosti našega okolja, smo tudi partner projekta VIPava, Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini, katerega vodilni partner je Zavod za ribištvo Slovenije. Naloge projekta so ohranjanje, izboljšanje in obnova habitata živalskih in rastlinskih vrst, prisotnih v Vipavski dolini. Poleg laške žabe in hribskega urha se projekt osredotoča še na velikega pupka, močvirskega krešiča, vidro, močvirsko sklednico, črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, strašničinega mravljiščarja in rogača.

 

 

Fotografiji: Jana Laganis, Nino Kirbiš