Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

»Kulturna raznolikost ni vzrok za ločevanje, pač pa vrednota.«

DATUM OBJAVE 21. oktober 2021
VIR Mestna občina Nova Gorica

Novo Gorico in Gorico sta danes obiskala predsednika Republike Slovenije in Italijanske republike Borut Pahor in Sergio Mattarella. To je posebna čast za mesti,  ki bosta kot “dve Gorici in eno mesto” pod geslom Go! Borderless leta 2025 skupaj postali Evropska prestolnica kulture. Skupni uradni obisk predsednikov obeh držav v Novi Gorici in Gorici je potrdil zavezanost duhu projekta EPK - Evropske prestolnice kulture GO! Borderless 2025, ki priča o povezanosti dveh obmejnih mest in ponuja inovativen model sožitja in sodelovanja. Predsednika sta z obiskom Nove Gorice in Gorice pozdravila EPK 2025 kot simbol povezovanja, razumevanja in strpnosti, ki ponazarja Evropo brez meja.

 

Obisk se je začel z uradnim sprejemom predsednika Italijanske republike z vojaškimi častmi na Bevkovem trgu v Novi Gorici, ki mu je sledilo dvostransko srečanje obeh predsednikov. Predsednika sta se srečala tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji. V pogovorih sta poleg EPK 2025 pozornost namenila tudi aktualnim vprašanjem obeh manjšin, s poudarkom na vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti. Odločitev vlade Italijanske republike, ki je pred dnevi z dekretom odločila, da Narodni dom preide v last slovenske narodne skupnosti, sledi podpisu memoranduma, ki sta mu ob 100-letnici požiga Narodnega doma 13. julija 2020 prisostvovala predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella. Predsednika se o teh vprašanjih že več let redno posvetujeta, dialog in zaupanje pa dajeta rezultate v vzajemno korist in v evropskem duhu. V nadaljevanju obiska sta si ogledala solkansko brv v Kajak centru v Solkanu, ki je nekakšen simbol uspešnega čezmejnega sodelovanja. Nato sta se odpeljala v sosednjo Gorico, kjer sta si v gledališču Verdi ogledala razstavo ob 140. obletnici tržaškega dnevnika Il Piccolo. Pred tem je v Gorici predsednik Mattarella uradno sprejel predsednika Pahorja z vojaškimi častmi.

Predsednika sta se nato udeležila osrednje slovesnosti na Trgu Evrope med obema Goricama, ki povezuje obe mesti, ter na njej nastopila kot slavnostna govornika. Glasbeni program so sooblikovali solisti iz Slovenije in Italije ter orkester in zbor GO! Borderless iz Glasbene matice Furlanije Julijske krajine in Piccolo Opera festival. Sodelovala sta tudi otroški zbor VocinVolo iz Vidma in Mladinski pevski zbor Singgirls iz Šempetra-Vrtojbe. Predsednik Pahor pa je predsedniku Mattarelli vročil najvišje državno odlikovanje Republike Slovenije, red za izredne zasluge.

Na osrednji slovesnosti na Trgu Evrope sta oba predsednika pozdravila župana obeh Goric dr. Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna ter obenem nagovorila zbrano občinstvo. Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič je povedal: »Evropska unija se je rodila iz enega samega razloga: evropskim ljudstvom zagotoviti mir. Danes je evropska integracija na preizkušnji. Velika poglavja združevanja na gospodarskem polju so za nami. Mnogi se sprašujejo, kam naprej. Mnogi, zlasti na vzhodu in na Balkanu, se sprašujejo, ali niso morda v evropski družini le drugorazredni otroci. Pri nas se ne sprašujemo. Pri nas vemo, da je prijateljstvo, blaginja in združevanje Goric plod evropske ideje in odločenosti obeh držav za evropsko pot. Čas nas vodi v prihodnost, polno upanja. Tako kot naše čezmejno območje postaja brezmejno, naj se Evropa znebi vseh zidov in ograd. Minil je čas dominiranja nacionalnih prestolnic, napočil je čas prestolnic, ki, tako kot naša prestolnica kulture, brišejo meje in združujejo ljudi, združujejo jezike, združujejo izročila, združujejo prihodnost. In to sporočamo vsem ljudem od Urala do Atlantika, od Baltika do Sredozemlja: naša vizija je jasna, naša prihodnost je skupna in je prihodnost, ki jo tvorijo naši ljudje. To je Evropa prihodnosti.«

Goriški župan Rodolfo Ziberna pa je v svojem govoru izpostavil: »Lanskega 18. decembra sta bili Gorici imenovani za Evropsko prestolnico kulture 2025 in prav od tega dne dalje z neizmernim zadovoljstvom spoznavamo, da želi tudi Evropa verjeti in vlagati v našo pripravljenost, da rastemo skupaj ter Evropi in svetu pokažemo, kako lahko meja, ki je dolgo časa predstavljala delitev, postane dejavnik povezanosti, priložnost za razvoj. S prijateljem županom Nove Gorice, Klemnom Miklavičem, zares verjameva v ta izziv, tako kot so to verjeli župani pred nama, zato sva mu namenila čas, vire, domišljijo, predvsem pa ogromno srca… EPK je odlična priložnost, ki nam hkrati omogoča, da na tem majhnem, a pomembnem ozemlju preskusimo nov in učinkovitejši način za povezovanje z Evropo in svojima državama. Tudi v minulih mesecih smo spričo različnih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, ki sta jih sprejeli Italija in Slovenija in so na našem ozemlju pustili resne posledice za prebivalce in podjetja, videli, kako pomembno je, da se okrevanje Evropske skupnosti in naših držav začne prav pri občinah, svojim otrokom pa hkrati omogočimo bolj vključevalno ter njihovim potrebam in pričakovanjem bližjo Evropo… Postati želimo konkreten primer tega, kako lahko dve državi kljub različnim identitetam in edinstvenosti povezuje skupna rast, in sicer v duhu takšnega evropskega razvoja, za katerega se vsi zavzemamo. «

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v svojem govoru med drugim poudaril: »Čestitam obema županoma, obema mestnima svetoma, predvsem pa Goričankam in Goričanom obeh Goric, ki se tudi v luči tega čudovitega evropskega kulturnega projekta vse bolj zraščata v eno urbano celoto, v eno mesto. Čudovitost in enkratnost tega zgodovinskega dogajanja brez primere je v tem, da gre za sožitje dveh kultur, dveh jezikov, za sožitje dveh tradicij, za razumevanje dveh preteklosti, a hkrati za nastajajočo skupno prihodnost na vsem tistem, kar slovenske in italijanske Goričane in Goričanke povezuje kot Evropejce. Nič velikega se ne zgodi čez noč in brez naše odločne volje. Vsekakor pa nam je dana enkratna zgodovinska možnost, da v okviru Evropske unije kolikor je mogoče naravno, z odločnostjo voditeljev in po volji ljudi ustvarjamo skupno mesto sožitja, kjer se spoštuje vse razlike in kjer se gradi na vsem tistem kar povezuje. Rad bi, da se te priložnosti in odgovornosti res dobro zavedamo.«

Predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella je poudaril preseganja meja v obeh Goricah: »Ta meja ponovno postaja element povezovanja, ravno tam, kjer je v preteklosti boleče zarezala v skupen urbani prostor, pa čeprav v dveh različnih državah. Meja, ki je včasih ločevala, je zdaj dejavnik združevanja in sodelovanja, srečevanja, povezovanja, ki ustvarja nove ideje, ki spodbuja nove pobude in skupen razvoj. Na poti do leta 2025 bosta Gorica in Nova Gorica izložba, izgled, pristnega evropskega duha. Izvajala bosta programe in projekte, ki se bodo napajali s kulturnim pluralizmom, ki je med najprivlačnejšimi značilnostmi tega prostora. Podelitev skupnega naziva obema mestoma potrjuje, da kulturna raznolikost ni vzrok za ločevanje, pač pa vrednota, ki bogati to skupnost in njene prebivalce, pa tudi vse tiste, ki jo doživljajo, spoštujejo in cenijo. Prepričan sem, da bodo te vrednote pritegnile številne obiskovalce.«

Vodja skupine Evropske prestolnice kulture 2025 mag. Neda Rusjan Bric je bila vesela izjemne geste obeh predsednikov, ki sta se s skupnim uradnim obiskom v obeh Goricah odločila izkazati priznanje bodoči čezmejni prestolnici kulture: »Predvsem je to veliko priznanje za samo idejo, za sam začetek. Za Evropsko prestolnico kulture pa predvsem pomeni to veliko prepoznavnost. In mi to prepoznavnost potrebujemo tako v slovenskem, italijanskem in evropskem prostoru predvsem zaradi tega, da bomo s to prepoznavnostjo mogoče lažje uresničili naše projekte. S tem mislim najbolj na ta obmejni pas, kjer bomo imeli ogromno zapletov, za katere vemo in jih pričakujemo. Ampak za katere smo prepričani, da jih znamo rešiti. To pomeni gradnjo epica v obeh državah, ureditev trga na obeh straneh meje, kar je izjemen birokratski zalogaj. Vsekakor je to tudi znak ne samo za italijansko in slovensko državo, ampak prav gotovo za celotno Evropo. Naša Evropska prestolnica kulture je tako zasnovana, da so mostovi, da so brezmejnost in podobne stvari boljša vrednota, večja vrednota za prihodnost, kakor omejevanje in zapiranje v svoje lastne države.«

Predsednik Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO Paolo Petiziol pa je izpostavil pomen današnjega zgodovinskega obiska: »To, da se dva predsednika teh dveh držav srečata na bregovih reke Soče, pomeni zaključiti s preteklostjo in se zazreti v prihodnost. Končno!«

 

              

 

Foto: Mateja Pelikan