V spomin ukrajinskim vojakom na soški fronti

Datum: 17.05.2022
Vir: Mestna občina Nova Gorica
Rubrika: V središču

V gozdu Panovec v Novi Gorici sta danes novogoriški župan dr. Klemen Miklavič in ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič odkrila obnovljen spomenik ukrajinskim vojakom na soški fronti. Obnova spomenika je plod sodelovanja mestne občine in veleposlaništva ob pomoči Društva soška fronta 1915 – 1917,  Fundacije Poti miru v Posočju, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Nova Gorica in Zavoda za gozdove RS, Območne enote Nova Gorica ter ob podpori Krke Novo mesto in Perutnine Ptuj. Kot so na slovesnosti izpostavili govorci, to ni spomenik generalom in vojskovodjem, temveč »navadnim vojakom«, ki so tu umrli zaradi vojne.

 

Številni ukrajinski polki so se v 1. svetovni vojni bojevali na soški fronti. Avstro-Ogrska monarhija je na začetku 20. stoletja obsegala tudi predele današnje zahodne Ukrajine (Galicija, Bukovina), zato so se v njeni vojski borili tudi Ukrajinci. Poleti 1916 so na soško bojišče poslali cesarsko-kraljevi 20. in 22. domobranski pehotni polk. 20. polk  je imel sedež v Stanislavu ( danes Ivano-Frankivsk). Po narodnostni sestavi pa je bilo v njem približno 70 % Ukrajincev. Spomenik cesarsko kraljevega 20. strelskega polka, ki se je boril v okolici Nove Gorice, je bil postavljen poleti 1917 v bližini njegovega po­veljstva, in predstavlja danes osrednji spome­nik vsem Ukrajincem, ki so se borili na so­ški fronti.

Na območju soške fronte v Sloveniji je danes ohranjenih 13 vojaških pokopališč iz tistega časa. Na dveh so večinoma pokopani Ukrajinci: na pokopališču Zalošče v novogoriški občini so pokopani vojaki 22. domobranskega pehotnega polka iz Černivca, na pokopališču Bukovica v občini Renče-Vogrsko pa vojaki 24. pehotnega polka iz Kolomiji. Njim je posvečena tudi cerkvica na Javorci. V gozdu Panovec v Novi Gorici pa je spomenik, ki so ga postavili vojaki 20. domobranskega pehotnega polka oziroma od leta 2017 20. strelskega polka iz Stanislava.

Na današnjem odprtju je novogoriški župan dr. Klemen Miklavič povedal: »Spomenik, ki smo ga danes odkrili, je namenjen spominu na mlade ljudi, ki so bili poslani v vojno tisoče kilometrov stran od svojih domov. Takrat, ko smo začeli s tem projektom, si nisem mislil, da bo ta spomin danes tako aktualen. Govorimo o vojni, o vojni prav v Ukrajini, ki nas opominja, da v Evropi še nismo dozoreli v prepričanju, da vojna ni rešitev problemov. Vojna prinaša samo sovraštvo in revščino. Nova Gorica in Gorica lahko veliko prispevata k izgradnji Evrope trajnega miru in blaginje in danes prav s tem sporočilom odkrivamo spomenik.«

Ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič se je zahvalil Sloveniji in njenim prebivalcem za vso izkazano podporo v teh težkih časih za Ukrajino. Izpostavil je tudi odlično sodelovanje z novogoriško mestno občino: »Zelo veliko nam pomeni dobro sodelovanje z novogoriško mestno občino. Imamo veliko skupnih spomenikov in zgodovine. Nedaleč od tukaj, v Zaloščah imamo spomenik 22. strelskega polka Černivec. To je del zgodovine in skupne dediščine. Še veliko lahko skupaj naredimo in to na različnih področjih. Za nas je odkritje tega prenovljenega spomenika izredno pomembnega, simbolnega pomena, ker gre za simbol miru združenja, povezave dveh držav, Ukrajine in Slovenije. Ker so ukrajinski vojaki v prvi svetovni vojni padli na soški fronti. Leta 2018 pa sva s predsednikom odkrila spomenik slovenskim vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni v Galiciji. Žal pa še danes obstajajo ljudje in države, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili.«

Direktorica Fundacije Poti miru Maša Klavora pa je dodala: »Današnje odprtje prenovljenega spomenika je še eden izmed tistih dogodkov, ki dokazujejo, da je poslanstvo Poti miru pravo. Da na temeljih tragične zgodovine skupaj gradimo skupno, boljšo prihodnost. Predvsem pa si želimo, da se danes srečujemo ljudje, ki imamo podobne vrednote in ki verjamemo, da je mir vrednota, ki jo moramo graditi. Kot sta veleposlanik in župan rekla, da gradimo odnose od človeka do človeka, kajti le s tem bomo v polnosti dosegli to, kar je vizija Poti miru – sodelovanje, ne glede na različne meje in tragično zgodovino, zato da bosta sedanjost in prihodnost boljša.«

 

                  

Foto: Mateja Pelikan


< Nazaj na seznam