S prehodom na nov družbenoekonomski sistem in sprejetjem zakona o lokalni samoupravi (stopil v veljavo 15. 1. 1994) je bil v Sloveniji uveljavljen komunalni sistem kot ga poznajo zahodnoevropske države. Na neposrednih volitvah se župan občine voli po večinskem načelu, člani mestnega sveta pa se volijo po proporcionalnem načelu, kjer volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti. Območje Mestne občine Nova Gorica je ena volilna enota.
 
Do leta 1994 je bil v veljavi skupščinski sistem po katerem je bila občinska skupščina organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ odločanja v okviru pravic in dolžnosti občine. Posebnost skupščinskega sistema je bila njena trodomnost, kar pomeni, da so občinsko skupščino sestavljali trije zbori, in sicer: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Volitve predsednikov občinske skupščine so bile posredne. Do konca 80-ih let je kandidacijske postopke za volitve delegatov občinske skupščine, kakor tudi določanje list kandidatov, vodila takratna Socialistična zveza delovnega ljudstva.