Enotni za pomoč Severni Primorski (Goriški razvojni) regiji

datum: 15.05.2020

kategorija: Koronavirus

Današnji zbor severnoprimorskih županov, predstavnikov gospodarstva in območnih gospodarskih ter obrtnih zbornic, severnoprimorskih državnih svetnikov in poslancev Državnega zbora RS v Novi Gorici je na osnovi podatkov in informacij o stanju gospodarstva in brezposelnosti v regiji sklenil, da bodo območne zbornice pripravile jasne kazalnike in analizo stanja v gospodarstvu v regiji v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami, da bo podjetniško - gospodarska pobuda Rešimo Goriško pripravila zbir vseh predlaganih ukrepov ter da bo regija pripravila dolgoročno strategijo razvoja regije. Predlog ukrepov in primerjalno analizo o stanju gospodarstva v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami bo regija v kratkem posredovala v obravnavo tako pristojnim ministrstvom kot državnem svetu. Zbrani so bili enotnega mnenja, da bodo ne glede na strankarsko pripadnost delovali enotno in si prizadevali za pomoč Severni Primorski (Goriški razvojni) regiji.

Tema današnjega srečanja v Novi Gorici so bile posledice ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 za lokalno gospodarstvo in ukrepi za premostitev krize ter razvojne priložnosti za gospodarstvo. V regiji si namreč želimo oblikovati obstojnejše gospodarstvo, osnovano na znanju in manj odvisno od italijanskih potrošnikov in trga. 

Večji del severne Primorske regije je po propadu večjih industrijskih sistemov že desetletje in več v pretežni meri odvisen od prihodkov, ki jih ustvarijo državljani Republike Italije iz obmejnih regij Furlanije - Julijske krajine in Benečije. Gre za kompleksen preplet gostinskih, trgovskih, igralniško-zabaviščnih, obrtniško-industrijskih, logističnih in drugih storitev, ki zaposlujejo večino lokalnega prebivalstva. Za ilustracijo navezanosti na bližnji čezmejni trg naj navedemo, da je delež italijanskih gostov v igralniških kapacitetah čez 95 %, v večini gostinskih pa 80 %. Za atraktivnost in konkurenčnost regijske turistične ponudbe so izrednega pomena tudi podporne storitve malega gospodarstva (pekarne, vinarji, cvetličarji, mesnice …) ter storitve bencinskih servisov in trgovin. Večina drugih panog je vitalno odvisnih od poslovnih odnosov z Italijo. Po raziskavi goriške območne enote OZS je samo med njihovimi člani več kot polovica podjetij, ki imajo več kot tretjino posla, vezanega na italijanski trg in dobavitelje. Kot so na današnjem srečanju večkrat izpostavili gospodarstveniki, se je gospodarska kriza na Goriškem začela že veliko prej, kot je bila v Sloveniji razglašena epidemija, prav zaradi navezanosti na italijanski trg. Območna služba Zavoda za zaposlovanje Slovenije ob tem beleži dnevno izjemno velik porast brezposelnosti, kar vpliva tudi na socialne ukrepe.

Župan novogoriške mestne občine dr. Klemen Miklavič izpostavlja enotnost regije: »Severna Primorska (Goriška razvojna) regija nastopa kot enotna regija s pobudami, ki ciljajo na premostitev gospodarske krize in na nek nov razvojni cikel. Potrebujemo tak razvoj, ki bo zagotovil trajna in za mlade privlačna delovna mesta. Pobude bomo predali naprej pristojnim ministrom in jim ponudili sodelovanje. Vsekakor pa pričakujemo od poslancev in državnih svetnikov, ki so se udeležili današnjega zbora, da nam pri tem pomagajo in nas podpirajo. Danes smo večkrat slišali, da je ta regij v preteklosti v državni proračun veliko prispevala in veliko ustvarila. Zdaj pa regija potrebuje pomoč zgolj za toliko časa, da premostimo to obdobje in zaženemo novo gospodarsko rast.«

Podjetniško gospodarska pobuda Rešimo Goriško predlaga sprejetje ukrepov, ki bodo najbolje naslovili posledice zdravstvene krize, zagotovili premostitev gospodarskih posledic in razvoj trdnejšega in boljšega gospodarstva, ki bo odporno na tovrstne in druge krize. Ukrepi se nanašajo na tri segmente, in sicer promocijsko-demonstrativne ukrepe, ki vplivajo na konkurenčnost regije kot celote, ukrepe za vzdrževanje likvidnosti v podaljšanem obdobju negotovosti in blokade tokov med Italijo in Slovenijo ter ukrepe za vzdrževanje ravni zaposlenosti. Gre za ukrepe, kot so ugodni likvidnostni krediti, prilagoditve režima trošarin, določene subvencije za zaposlitve, sprememba vinjetnega režima na hitri cesti H4, povečanje državnih garancij itd. 

Župani pa so kot možne ukrepe navedli sofinanciranje in kreditiranje razvojnih projektov, zlasti nadgradnje obstoječih perspektivnih oz. visokotehnoloških podjetij ter omogočanje zagona manjših poslov in samostojnega podjetništva (urejanje gospodarskih con, sofinanciranje projektov na področju raziskav, inovacij, visoke tehnologije in sodelovanje izobraževalnih ustanov s podjetji …). Ena od možnih poti je tudi uvedba posebne evropske gospodarske cone, ki jo omogočajo predpisi EU.

 

 

Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)Srečanje županov, poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta ter gospodarstvenikov severne Primorske, 15. maj 2020 (foto: Mateja Pelikan)

Fotografije: Mateja Pelikan