Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Mednarodna konferenca o modernističnih mestih

DATUM OBJAVE 26. avgust 2020
VIR Mestna občina Nova Gorica

V veliki dvorani novogoriške mestne občine do petka, 28. avgusta, poteka mednarodna konferenca z naslovom MAPIRANJE PROSTOROV MODERNISTIČNIH MEST V KONTEKSTU NAČEL CIAM-OVE ATENSKE LISTINE v organizaciji ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Zbranim udeležencem, ki konferenco spremljaji v živo in preko spleta, je dobrodošlico izrekel novogoriški župan dr. Klemen Miklavič, ki je ob tem poudaril, da so znanstvene razprave in pogledi na preteklost pomembni tudi za vse tiste odločevalce, ki načrtujejo prihodnost in razvoj mest. 

Več kot tri četrt stoletja po nastanku Atenske listine, ki je na 4. kongresu CIAM-a (Mednarodni kongres moderne arhitekture) utemeljila načela funkcionalističnega mesta, predstavlja dovolj dolgo obdobje za ponovno kritično presojo njenih načel ter analizo razvoja naselij, ki so po njenih principih nastala. Eno izmed teh je tudi Nova Gorica, mesto, zgrajeno po drugi svetovni vojni tik ob na novo začrtani meji med socialistično Jugoslavijo in Republiko Italijo. Z današnjega gledišča predstavlja pendant mestu Gorica v Italiji, nekdanjemu historičnemu srednjeveškemu in novoveškemu središču regije, obenem pa je odličen primer za izpeljavo primerjalnih znanstvenih raziskav o tem, kako so tovrstna mesta nastajala in kako so se v nadaljnjih letih razvijala in prilagajala različnim gospodarskim, političnim in družbenim razmeram. Na konferenci bodo načeta vprašanja: v kolikšni meri je bila prvotna zasnova modernističnih mest in sosesk sploh izpeljana in če/kako se je do danes ustalila v zavesti splošne in strokovne javnosti kot pomembna urbanistična dediščina, ki jo je vredno poznati in ohraniti. S kakšnimi dilemami se sooča spomeniško varstvo pri ohranjanju in prenovi modernističnih mest? Koliko so nove urbanistične teorije in kritika funkcionalističnega načrtovanja vplivali na njihov nadaljnji razvoj? V kolikšni meri so prednosti, pa tudi pomanjkljivosti in nedorečenosti tovrstnega načrtovanja zaznamovale nastanek novih stavb v mestu in vplivale na umeščanje likovne umetnosti v javni prostor? Vsa ta vprašanja bodo obravnavana na primerih novonastalih funkcionalističnih mest in sosesk v drugih evropskih deželah in širše.