Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Pravilno kurjenje v sistemih ogrevanja

DATUM OBJAVE 21. december 2020
VIR Mestna občina Nova Gorica

Pri zgorevanju polen ima največji vpliv na onesnaževanje in izkoristek kurilne naprave uporabnik sam.

Pri zgorevanju lesa poteka kemični proces, pri katerem dobimo, poleg želene toplote, zaradi katere izvajamo proces zgorevanja, tudi ogljikov dioksid (CO2) in vodno paro (H2O). Ker pa v praksi v kurilnih napravah ne moremo zagotoviti idealnega – popolnega zgorevanja, nastajajo tudi nezaželeni produkti zgorevanja, kot so CO, CxHy, nezgoreli ogljik (C) v obliki saj ipd. Ti produkti nepopolnega zgorevanja so nezaželeni tako z energetskega kot tudi z okoljskega vidika, v bivalnem okolju pa ogrožajo tudi zdravje ljudi.

Za čim bolj popolno zgorevanje so pomembni temperatura, količina kisika, čas ter les (vrsta lesa, vlažnost, velikost kosov). Osnovni problem zgorevanja lesa je, da je v njem več kot polovica gorljivih komponent hlapnih. To pomeni, da iz lesa v fazi sušenja najprej izhlapi vlaga, v fazi segrevanja lesa pa hlapne gorljive sestavine (npr. CO, CxHy) izhlapijo ne glede, ali so zagotovljeni pogoji za popolno zgorevanje teh hlapnih sestavin, in tudi ne glede na to, ali se toplota, sproščena pri zgorevanju, lahko porabi ali ne. Osnovna naloga kurilne naprave je torej zagotovitev popolnega zgorevanja tudi hlapnih gorljivih sestavin lesa in ne samo lesnega oglja (C). Bolj vlažen kot je les, težji so pogoji zgorevanja.

Popolnost zgorevanja se lahko presodi po velikosti in barvi plamena ter barvi dimnih plinov. Tako rdeč in temen plamen pomeni nepopolno – slabo zgorevanje, svetel plamen sprejemljivo zgorevanje, rumeno-zlat plamen pa dobro zgorevanje hlapnih gorljivih sestavin. Če je temno rdeč plamen še kratek pri na novo naloženem gorivu v kurišče, gre za zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje, kar se vidi tudi po temnem dimu, ki se kadi iz dimnika. Če je plamen temno rdeč, pomeni zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje tako z okoljskega, požarnovarnostnega, energetskega in zdravstvenega vidika. Temno rdeča barva plamena pomeni, da zaradi pomanjkanja kisika ali prenizke temperature majhni delci goriva ne zgorijo. Ti nezgoreli delci potujejo z dimnimi plini v okolico, nekaj pa jih ostane tudi na stenah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika.

Za čim bolj popolno zgorevanje zagotovimo primerno suh les, ki naj bo sušen vsaj eno sezono, ter zadostno količino kisika pri zgorevanju. Popolno zgorevanje nudi najboljši energijski izkoristek in je zelo pomembno za naše zdravo in čisto okolje.

Poleg tega pa je tudi priporočljivo, da se občani pri izbiri kurilne naprave ali energetski sanaciji objekta obrnejo na usposobljene strokovnjake za energetiko, ki brezplačno svetujejo in pomagajo pri odločitvah v okviru svetovanja ENSVET in preko Eko sklada pridobijo subvencije ali ugodne kredite za okoljske naložbe.

https://ekosklad.si/prebivalstvo/ensvet

https://ekosklad.si/public/prebivalstvo