Porast mišje mrzlice v Goriški statistični regiji

datum: 15.06.2021

kategorija: V središču

V prvih petih mesecih letošnjega leta je Inštitut za mikrobiologijo potrdil že 175 primerov mišje mrzlice, največ v Goriški statistični regiji (47 primerov). Za primerjavo, leta 2019 je bilo potrjenih 252 primerov.

Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so na povečan pojav mišje mrzlice vplivali vremenski pogoji (mila zima, veliko padavin), predvsem pa razpoložljivost hrane.

Vir okužbe z mišjo mrzlico za ljudi predstavljajo kleti, drvarnice, na pol zapuščene hiše, ki so naravna okolja, kjer bivajo glodavci in jih onesnažujejo z urinom, blatom ali slino. Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorih, ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci.

 

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

V domačem okolju:

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo,
  • pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:
    • Pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 minut. V času prezračevanja nismo v prostoru.
    • Med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
    • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
    • Pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo ter jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.
    • Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.
    • Po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
    • Če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Posamezno poginulo miš ali drugega glodavca lahko občani zakopljejo, sežgejo ali odložijo med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine pogunulih miši naj občani zapakirajo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnejo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • ne poležavamo in posedamo na golih tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi.

 

misja_mrzlica_2021_specifikacije_bolezniprava

 

Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.