Starejši v novogoriški mestni občini sporočili svoje potrebe in želje

Delovna skupina, ki pripravlja strategijo za starejše v novogoriški mestni občini, je lani jeseni izvedla anketo med starejšimi nad 65 let z namenom, da ugotovi kakšne so dejanske potrebe starejših, kako starejši živijo, kaj si želijo, kaj pogrešajo in kako so seznanjeni s storitvami, ki se izvajajo v mestni občini. Analizo o stanju in potrebah starejših je za mestno občino brezplačno pripravila Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici pod vodstvom predavatelja Emila Karajića in vodje kariernega centra fakultete  Andreje Slejko Rojc. Člani delovne skupine so jo ta teden obravnavali in tudi sprejeli. Rezultati analize so pokazali, da starejši izražajo največ interesa za razvoj naslednjih aktivnosti: pomoč na domu, novi domovi za starejše, center dnevnih aktivnosti, varovana stanovanja, centri za dnevno varstvo in več obveščanja o programih in oblikah pomoči. Prav tako so v večji meri poudarjali potrebo po večji finančni podpori (dvig pokojnin, subvencije…). Posebej si želijo, da bi se infrastrukturo mesta uredilo tako, da bi bilo še bolj prijazno in dostopno za invalide in starejše (klančine, dvigala, pločniki, klopce, pešpoti). Želijo si tudi hitrejše in bolj zanesljive zdravstvene obravnave (dostopnost, odzivnost, obveščanje o pravicah…) ter hitrejše uresničevanje njihovih želja.  

V novogoriški mestni občini si prizadevamo starejšim omogočiti čim bolj srečno in varno starost. V ta namen je bila imenovana Delovna skupina za pripravo strategije za starejše v Mestni občini Nova Gorica. S to strategijo želimo občanom omogočiti čim daljše in kvalitetnejše življenje v tretjem življenjskem obdobju. Ker bo strategija zajemala usmeritve in cilje na različnih področjih, je bilo nujno potrebno ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe starejših v mestni občini. Do ugotovitev smo lahko prišli le neposredno z izvedbo analize stanja in potreb starejših. V proces zbiranja podatkov so bile vključene različne institucije in društva, ki so namenjene pomoči starejšim ter tudi posameznikom v lastnih gospodinjstvih. Zbiranje podatkov je temeljilo na anketnih vprašalnikih, ki so bili dostopni od konca novembra do 24. decembra lani, in sicer tako v fizični obliki kot tudi preko spletne platforme. Skupno število vseh prejetih rešenih vprašalnikov je 516, od tega 406 v fizični obliki in 110 v spletni obliki.

Ključne ugotovitev analize, ki jo je na osnovi prejetih vprašalnikov opravila fakulteta, so:

• Približno šestina starostnikov poroča, da s trenutnimi dohodki ne morejo preživeti, 2/3 le teh živi v stanovanjski hiši. 11% starejših, ki poročajo, da s trenutnimi dohodki ne morejo preživeti, ne prejemajo socialnih transferjev.
• 10% starejših prejema socialne transferje. Skoraj dve tretjini teh poroča, da še vedno ne morejo preživeti s trenutnimi dohodki.
• Vzorec je vseboval 19% gibalno oviranih. 36 % jih ne more preživeti s svojimi dohodki. Skoraj polovica teh živi samih, tretjina pa se počuti osamljene. 5% se ne druži z nikomer.
• 13% starejših, ki niso gibalno ovirani, se prav tako počuti osamljene. Večina se počuti osamljenih kljub temu, da se družijo vsaj z eno skupino ljudi (svojci ali prijatelji).
• 30% gibalno oviranih ne more samostojno zapustiti bivanjskega objekta.
• 84% korespondentov nima urejenega dostopa do bivanjskega prostora z dvigalom ali klančino. Izmed teh je 47% takih, ki živijo samo v nadstropju.
• 3,4% starejših poroča, da doživljajo neko obliko nasilja (predvsem psihičnega) ali zanemarjanja.
• 66,3% starejših poroča, da se počutijo zdrave. Najbolj pogoste težave, ki jih navajajo so: bolečine (glava, hrbet, kolki, noge), gibalna omejenost in težave s srcem in ožiljem.
• 4,5% starejših nima zagotovljenega ustreznega dostopa do zdravnika (bodisi zaradi epidemije, prevoza ali neodzivnosti zdravnika).
• 8,5% starejših potrebuje pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil, 15% pa to pomoč potrebuje občasno. Starejšim večinoma pomagajo svojci. 55% jih je vključenih v nevladne organizacije.
• 66,3 % starejših je izrazilo pripravljenost vključiti se v predstavitve o razpoložljivih oblikah pomoči v Mestni občini Nova  Gorica.

»Odziv starejših je navdihujoč. Starejši so pokazali, da jih ureditev področja zanima, da želijo sodelovati in povedati svoje mnenje. Izrazili so jasno pričakovanje, da se zapisano v strategiji tudi dejansko uresniči. Rezultati ankete so pokazali, da je delovna skupina na pravi poti pri opredelitvi strateških ciljev. Ob upoštevanju ugotovitev iz ankete bomo še bolj odločno in suvereno nadaljevali delo v sodelovanju z vso zainteresirano javnostjo. Čeprav so tako pridobljene ugotovitve prvenstveno namenjene ugotavljanju potreb starejših prebivalcev mestne občine, pa daje naša analiza tudi nujno potrebni širši vpogled v potrebe starejše populacije tako v mestu kot na podeželju,« je povedala predsednica delovne skupine Vida Škrlj.

Delovna skupina za pripravo strategije za starejše v Mestni občini Nova Gorica si bo v prihodnje prizadevala, da se med starejšimi popularizira tudi nove oblike pomoči. Na ta način bi starejše dlje časa zadržali v domačem okolju. Škrljeva poudarja, da se bodo potrudili tudi za izobraževanje starejših, še zlasti na področju digitalnega opismenjevanja, ki postaja vse bolj pomembno znanje v sodobnem svetu. Velik poudarek bodo namenili tudi prostovoljstvu, saj so prepričani, da je na tem področju mogoče pridobiti še veliko možnosti za pomoč in podporo starejšim.