Dr. Kaja Širok imenovana za direktorico Javnega zavoda GO! 2025

Novogoriški mestni svetniki so Širokovo z izjemno podporo potrdili na včerajšnji izredni seji mestnega sveta. Njeni dosežki, izkušnje in vizija so prepričali odločevalce, da so ji podelili to odgovorno in pomembno nalogo. Pred njo je vodenje zavoda GO! 2025, ki bo imel eno od osrednjih vlog pri izvedbi Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo je Nova Gorica osvojila v sodelovanju z Gorico. Med njenimi prvimi nalogami je oblikovanje ekipe, v kateri si, kot je povedala, želi čim več domačega kadra. Kot sama izpostavlja, je zavezana  k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolij, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov. Projekt EPK GO! 2025 razume kot skupno odgovornost skupnosti in delo za skupnost, v premagovanju izzivov oblikovanja novih kulturnih praks in gospodarskem opolnomočenju sektorja. Včeraj je novo direktorico, Romino Kocina, dobilo tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Tako Zavod GO! 2025 kot EZTS GO sta ključni instituciji za izvedbo Evropske prestolnice kulture 2025.

»V mandatu vodenja zavoda si bom prizadevala, da bo GO! 2025 zgodba o uspehu in novi pilotni model naslednjih evropskih prestolnic kulture. Nikoli bolj kot danes se moramo v Evropi zavezati k miru in sožitju, k stvarjanju prostorov združevanja in medgeneracijskega dialoga, kreativnega opolnomočenja vseh članov skupnosti, prepletanja znanj in dediščine preteklosti z novim kulturnimi praksami. Kultura je del nas, našega vsakdana in vrednota naše skupnosti. Je živa, dinamična in v nenehnem ustvarjalnem pogonu. Taka mora biti tudi GO! 2025 Nova Gorica – Gorica,« je dr. Kaja Širok povedala ob izvolitvi.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in Univerze v Novi Gorici ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Študijsko se je izobraževala v Bologni in Rimu. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021.  V tem času se je muzej razvil v moderen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja na nacionalni ter mednarodni ravni. V času njenega vodenja so ponudbo muzeja obogatili tudi številni evropski projekti, ki so ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja evropskih muzejev in sorodnih znanstvenih ustanov. Leta 2016 je prejela stanovsko nagrado ICOM Slovenija za mednarodni projekt« Eurovision: Museums exhibiting Europe«. Leta 2018 je vodila mednarodni projekt »Izza zidov/ Observing walls«, kjer je Muzej novejše zgodovine Slovenije skupaj s partnerji Zgodovinskim muzejem BIH, Fundacijo Berlinskih zid, Quarantasetteseroquattro, Beletrina in RTV SLO preučeval materialne in simbolne razdelitve mest Gorica/ Nova Gorica, Berlin in Sarajevo.

Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je dr. Širok istočasno delovala tudi v znanstveno-raziskovalni skupini na oddelku za sociologijo, Filozofske fakulteta Univerze v Ljubljani. Od leta 2021  predava na Univerzi v Novi Gorici, smer Kulturna zgodovina.

Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študija o mejah in nacionalnosti ter študija kolektivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah. Njena besedila se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanja nacionalnih naracij, nastanka in razumevanja nacionalnih mej, muzealizaciji preteklosti.

Že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM (International Council of Museums) in je aktivna v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacij. Je članica sveta ICMEMO (International Committee of Memorial Museums in Remembrance of Victims of Public Crimes) in komiteja za pisanje Kodeksa etike v muzejih ETHCOM. Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je Republika Italija leta 2014 podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde (Cavaliere Ordine della Stella d' Italia).

Leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine (House of European History) v Bruslju, kjer deluje še danes. Do imenovanja na mesto direktorice EPK je dr. Kaja Širok delovala kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturnega managementa in sodobne zgodovine.

V svojem programu vodenja projekta Evropske prestolnice kulture GO! 2025 je dr. Kaja Širok zapisala: »Leta 2025, petdeset let po podpisu Osimskih sporazumov, bo Goriška regija postala center evropske kulture in ustvarjanja. Prestižni naslovom prestolnice kulture bo v našo regijo prinesel pomembno sporočilo Evropske Unije in vrednot strpnosti, znanja, kreativnosti ter brezmejnega ustvarjanja. Mesti Nova Gorica in Gorica bosta skupaj postali prva brezmejna evropska prestolnica kulture, v valorizaciji dediščine multikulturnega prostora, ki je po turbulentnem stoletju znal pokazati Evropi in celemu svetu moč povezovanja in sodelovanja. Naša ambicija, da lahko brezmejno ustvarjamo originalno, kvalitetno in vsem dostopno kulturno produkcijo, mora postati učna ura za vse bodoče prestolnice kulture in širši evropski prostor.«

Ob imenovanje novih direktoric Zavoda GO! 2025 in EZTS GO je novogoriški župan dr. Klemen Miklavič povedal: »Čestitam obema, dr. Kaji Širok za široko podporo za direktorico Zavoda GO! 2025 in Romini Kocini za direktorico EZTS GO. Dobili smo dve direktorici na ključnih mestih za prihodnost Nove Gorice, Gorice, naše celotne čezmejne evropske regije. Skupaj s predsednikom Skupščine EZTS GO Paolom Petiziolom bo to trio, ki ga bomo videvali pogosto oziroma nas bo vodil v to obdobje EPK, ključno obdobje za prihodnost naših krajev. To ni samo praznik kulture, prestolnica kulture, temveč priložnost, da naše kraje zapeljemo v neko novo razvojno obdobje na vseh področjih, družbenem, gospodarskem, kulturnem. Torej nadejam si sodelovanja z obema direktoricama in verjamem, da bomo složno in s skupnimi močmi naredili velike korake naprej.«

Naslovna fotografija: Uroš Hočevar/DELO