Onesnaženost zraka v Novi Gorici: največji vir delcev PM2,5 so individualna kurišča na les
Raziskava Univerze v Novi Gorici opozarja na visoko škodljivost delcev pozimi in pomen zmanjšanja vpliva individualnih kurišč.
V Novi Gorici potekajo stalne meritve kakovosti zraka, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Te zagotavljajo dolgoročen vpogled v koncentracije delcev PM2,5 in PM10, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in ozona. Da bi bolje razumeli, od kod onesnaževala dejansko izvirajo, je Mestna občina Nova Gorica (MONG) naročila dodatno raziskavo, ki jo je opravila Univerza v Novi Gorici (UNG). Ta je vključevala meritve kemijske sestave delcev z visoko časovno ločljivostjo, s čimer so določili vire onesnaženja zraka.
Raziskava je potekala od novembra 2023 do sredine junija 2024. Osredotočena je bila na prepoznavanje virov onesnaženja ter oceno njihovega prispevka h koncentracijam delcev PM2,5, ki so zaradi majhnosti in sposobnosti prodiranja globoko v dihala med pomembnejšimi onesnaževali z vidika vpliva na zdravje. Meritve med različnimi letnimi časi so pomembna za določanje obnašanja različnih virov. Ocenjen je bil tudi oksidacijski potencial (OP) delcev, ki je preprosto merilo škodljivosti delcev za zdravje (povzročanje oksidativnega stresa v telesu).
Visoke zimske koncentracije in izrazit oksidacijski potencial delcev
Rezultati so pokazali, da so bile v hladni polovici leta koncentracije delcev PM2,5 povišane, oksidacijski potencial delcev pa je bil v primerjavi z nekaterimi drugimi območji v Evropi med najvišjimi. To je pomembno z vidika zdravja prebivalcev, saj je dolgotrajna izpostavljenost delcem povezana s povečanim tveganjem za bolezni dihal in srčno-žilnega sistema ter prezgodnjo umrljivost. Oksidacijski potencial dodatno opozarja, da pri ocenjevanju vplivov onesnaženega zraka ni pomembna le masa delcev, temveč tudi njihova kemijska sestava in lastnosti.
Najpomembnejši vir pozimi so individualna kurišča na les
Analiza virov onesnaženja je pokazala, da so v obdobjih visokih koncentracij PM2,5 največji prispevek k onesnaženju zraka imela individualna kurišča na les. Kemijska sestava delcev nastalih pri kurjenju lesa, zlasti prisotnost elementov, kot so arzen, baker in krom, nakazuje tudi zgorevanja obdelanega (impregniranega ali barvanega) lesa. Takšna ugotovitev je posebej zaskrbljujoča, saj zgorevanje neustreznih goriv povzroča izpuste snovi, ki zelo škodijo našemu zdravju.
Na velik pomen kurjenja lesa z vidika potencialne škodljivosti delcev kaže tudi njihov visok oksidacijski potencial. Med drugimi analiziranimi viri so bili prepoznani še promet, regionalni delci, prah, ki se dvigne s tal, in industrijska vira: prvi povezan z livarno, drugi pa s še ne identificiranim virom svinca. Promet sicer ni pomembno prispeval k skupni masi delcev PM2,5, vendar zlasti obraba zavor, prispeva k oksidacijskemu potencialu delcev. Prispevki drugih virov so bili zaradi manjših koncentracij delcev manjši.
S pravilnim kurjenjem lahko prispeva vsak posameznik
Pomemben del zmanjševanja onesnaženosti zraka je pravilno kurjenje. Pri ogrevanju na les lahko z ustreznim ravnanjem bistveno zmanjšamo emisije škodljivih snovi. Pri tem je pomembno, da:
● uporabljamo samo suh, naraven in neobdelan les; vlažnost drv naj bo pod 20%;
● nikoli ne kurimo lakiranega, barvanega ali impregniranega lesa, ivernih plošč, plastike in drugih odpadnih materialov;
● ogenj zakurimo od zgoraj navzdol, kadar to omogoča kurilna naprava;
● zagotovimo zadosten dovod zraka in se izogibamo tlenju lesa;
● redno čistimo in vzdržujemo kurilno napravo ter dimnik.
Pomemben prispevek k čistejšemu zraku je tudi zamenjava zastarelih in neučinkovitih kurilnih naprav z novejšimi in/ali okolju prijaznejšimi sistemi ogrevanja. Za zamenjavo so na voljo tudi različne državne subvencije, ki gospodinjstvom olajšajo prehod na čistejše načine ogrevanja.
Vsak posameznik lahko torej s pravilnim ravnanjem in premišljenimi odločitvami pomembno prispeva k zmanjšanju emisij, vendar samo individualni ukrepi ne bodo zadostovali za trajno izboljšanje kakovosti zraka.
Za čistejši zrak so potrebni sistemski ukrepi
Onesnažen zrak predstavlja eno največjih okoljskih tveganj za zdravje ljudi. Dolgotrajna izpostavljenost drobnim delcem PM2,5 povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, bolezni dihal ter prezgodnjo smrt. Po ocenah Evropske agencije za okolje je bilo v Sloveniji leta 2023 kar 1.034 prezgodnjih smrti mogoče pripisati izpostavljenosti tem delcem. Posledice onesnaženega zraka še posebej občutijo ranljive skupine prebivalstva, kot so otroci, starejši in ljudje z obstoječimi boleznimi. Zato je zmanjševanje onesnaženosti zraka nujno predvsem zaradi varovanja zdravja in kakovosti življenja vseh prebivalcev.
Potrebo po ukrepanju dodatno poudarja tudi nova evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki za leto 2030 uvaja strožje mejne vrednosti. Projekcije raziskave Univerze v Novi Gorici kažejo, da bi lahko koncentracije delcev PM2,5 v Novi Gorici tudi po letu 2030 presegale nove dovoljene vrednosti, tako dnevne kot letne. To pomeni, da mesto ne bi dosegalo zahtevane kakovosti zraka, kar bi lahko za državo pomenilo tudi tveganje za postopke zaradi neskladnosti z evropsko zakonodajo. Med pomembnejšimi ukrepi so zato spodbujanje zamenjave zastarelih in neučinkovitih kurilnih naprav, širitev možnosti priključevanja na daljinsko ogrevanje ter podpora gospodinjstvom pri prehodu na čistejše načine ogrevanja. Pomembno je tudi dolgoročno zmanjševanje odvisnosti od individualnih kurišč na trda goriva, lasti na območjih, kjer ta pomembno prispevajo k onesnaženosti zraka.
Več informacij glede subvencij: https://www.ekosklad.si/ in https://www.golea.si/kt-ove/.
Vir: Univerza v Novi Gorici in Mestna občina Nova Gorica