Poletna nadloga – tigrasti komarji
Kaj lahko sami storimo proti tigrastemu komarju
Za preprečevanje njegovega širjenja in povečevanja številčnosti je zelo pomembno, da v okolici svoje hiše in na njivah:
- izpraznimo posode, ki jih ne uporabljamo (npr. lonce, vrče, sode, posode), in jih obrnemo narobe, jih prekrijemo, pospravimo v zaprt prostor ali na drug način preprečimo nabiranje vode v njih,
- enkrat tedensko odstranjujemo predmete in smeti, v katerih se lahko zadržuje voda,
- praznimo in umivamo podstavke cvetličnih lončkov,
- v vazah z rožami na pokopališčih tedensko menjujemo vodo,
- enkrat tedensko menjujemo vodo v posodah za zalivanje, napajanje živali in drugih posodah na odprtem,
- očistimo zamašene strešne žlebe in talne kanale in nepredušno zapremo zadrževalnike vode, ki se jih ne da sprazniti (sodi, cisterne) ter pazimo, da se v ponjavah ne nabira deževnica.
Pred piki tigrastega komarja se zavarujemo tako, da:
- med gibanjem na prostem nosimo svetlejša oblačila z dolgimi rokavi,
- na izpostavljeno kožo nanesemo repelente (sredstva za zaščito proti komarjem),
- z uporabo mrež proti komarjem, ki jim preprečijo vstop v notranjost hiš
Raziskave komarjev v Novi Gorici
Leta 2011 in 2012 je Mestna občina Nova Gorica izvedla popis tigrastih komarjev v Novi Gorici, tigrasti komarji pa so bili tudi predmet raziskav dveh zaključnih nalog študentov. V omenjenih raziskavah je bilo ugotovljeno, da je področje Nove Gorice več kot primerno za naselitev tigrastih komarjev. Na to kaže tudi podatek, da ima na tem območju stabilno populacijo. Rezultati teh in podobnih raziskav kažejo, da je večje število komarjev prisotno v mestnem območju s hišami, saj je tu dovolj zelenja, ki nudi zatočišče odraslim osebkom, raznih posod z vodo, v katerih se razvijajo ličinke, ter hkrati tudi dovolj gostiteljev (ljudi), na katerih lahko samice zaužijejo krvni obrok. Samice komarjev pri odlaganju jajčec raje izberejo mesta, ki so v senci, kot tista, ki so neposredno na soncu. Na gozdnem območju (npr. v Panovcu) je tigrastih komarjev manj, saj imajo manj mest za odlaganje jajčec ter manjše število gostiteljev.
Pri raziskavah aktivnosti komarjev smo ugotovili, da se prve ličinke pojavijo nekje konec aprila, odrasli osebki pa dva tedna po prvi najdbi ličink. Največje število odraslih osebkov vrsta doseže v juliju in avgustu, nato pa začne številčnost osebkov počasi upadati. Odrasle komarje najdemo še najkasneje do novembra, zimo pa preživijo jajčeca, ki so na nizke temperature odporna.
Kako so tigrasti komarji prišli k nam
Tigrasti komar Aedes albopictus izvira iz tropske in subtropske Azije. Ker odrasli osebki ne letijo daleč, so se po svetu razširili s pomočjo človeka. Glavni način širjenja na dolge razdalje je trgovina z rabljenimi pnevmatikami, v katere so samice komarjev odložile jajčeca. V gume, ki so hranjene na odprtem prostoru, samice komarjev odlagajo svoja jajčeca, ta pa se z gumami prevažajo po celem svetu. S prvim dežjem se iz jajčec že razvijejo ličinke, kar je vir nove populacije komarja na drugem koncu sveta. Poleg komarjevih jajčec lahko človek prenaša tudi odrasle osebke z avtomobili in ličinke v posodah z vodo, v katerih so hranjene rezane rastline. Iz teh se na novem območju izležejo odrasli osebki in tako naselijo novo območje.
V Evropi je bil prvič opažen leta 1979 v Albaniji. V Sloveniji je bil tigrasti komar prvič opažen leta 2002 ravno v okolici Nove Gorice, sem pa se je najverjetneje razširil s transportom odraslih osebkov iz Italije. Od takrat mu je stabilno populacijo uspelo vzpostaviti v južni, zahodni in osredni Sloveniji, pričakujemo pa ga tudi v severovzhodni Sloveniji.
Življenjski krog in življenjko okolje tigrastega komarja
Življenjski krog komarjev sestavljajo štiri stopnje: jajčece, ličinka, buba in odrasel osebek. Tigrasti komarji jajčeca odložijo na rob raznih vodnih teles, tik nad vodno gladino, Ko ta jajčeca preplavi voda, se iz njih razvijejo ličinke in nato bube. Iz bub se po nekaj dneh razvijejo odrasli osebki, ki so kopenska faza v razvoju komarjev. Za cel krog od jajčeca do odraslega osebka spomladi in jeseni potrebujejo od 15 do 20 dni, poleti pa le šest do osem dni.
V tropih ličinke tigrastega komarja najpogosteje najdemo v drevesnih luknjah, v katerih se nabira deževnica, v zmerno toplem pasu pa v raznih umetnih vodnih zadrževalnikih, kot so:.
- plastična vedra in sodi,
- vaze (veliko jih je npr. na pokopališčih),
- rabljene avtomobilske gume,
- podstavki cvetličnih lončkov,
- zalivalke za rože,
- posode za napajanje živali,
- stare kadi, ki jih uporabljamo za napajanje živine in zalivanje,
- manjši bazeni brez rib,
- lužice v plastičnih ponjavah (npr. v silosu),
- kanalizacijski jaški in peskolovi,
- neočiščeni žlebovi streh,
- razni zapuščeni predmeti (plastenke, pločevinke, kozarci, sveče).
Odrasli komarji so aktivni podnevi, in sicer zjutraj in popoldan. V času največje pripeke tekom dneva se skrivajo v senčnih, vlažnih okoljih z veliko vegetacije (v visoki travi, živih mejah in grmovju).
Odrasli osebki tigrastega komarja so značilno črno-belo obarvani.
Zakaj komarji potrebujejo krvni obrok ter kako to vpliva na prebivalstvo
Krvni obrok potrebujejo le samice, saj s krvjo pridobijo beljakovine za razvoj svojih jajčec. Samice tigrastih komarjev se večinoma na gostiteljih hranijo podnevi, in sicer zgodaj zjutraj in pozno popoldan, ko ni velike sončne pripeke. Svoj obrok v mestih najpogosteje dobijo na ljudeh, v gozdnem območju pa tudi na drugih živalih. Zaradi hranjenja na raznih gostiteljih lahko iz enega na drugega prenašajo številne viruse (na primer virus denga in chikungunya), nekateri izmed teh pa so lahko nevarni tudi za ljudi. Poleg tega so zaradi agresivnega hranjenja v dnevnem času tigrasti komarji zelo nadležni za prebivalstvo, kar tudi že narekuje ritem življenja ljudi.
Druge invazivne vrste komarjev v Sloveniji
Pomembno je omeniti, da tigrasti komarji niso edina invazivna vrsta komarjev v Sloveniji. Še bolj razširjen od tigrastega je namreč japonski komar Aedes japonicus, ki se pojavlja praktično po celi Sloveniji. Tako kot tigrasti komar naj bi v Evropo prišel z uvozom rabljenih gum, o širjenju po Evropi pa ni znanega veliko. V Sloveniji je bil prvič odkrit leta 2011 in sicer v bližini Maribora, v samo nekaj letih pa je dosegel območje cele Slovenije. Po ekologiji in tudi zunanjem izgledu je podoben tigrastemu komarju, zaenkrat pa ni pomemben prenašalec nobenega povzročitelja bolezni v naravi. Tretja invazivna vrsta komarjev, ki ga na novogoriškem območju še nismo zaznali, je korejski komar, ki pa ni zelo razširjen, hkrati pa tudi manj invaziven v primerjavi s prej omenjenima vrstama.
Vse invazivne vrste komarjev lahko že v nekaj urah prenesemo iz ene države ali celine na drugo s pomočjo avtomobilov, letal ali s čezoceanskimi potovanji. Večja mobilnost ljudi, vedno večji mednarodni transport ter spreminjajoče podnebje bodo tako še naprej omogočali prenos in preživetje eksotičnih bolezni in invazivnih vrst komarjev na novih območjih, zato je zelo pomembno podrobno poznavanje njihove biologije in razširjenosti. Le tako bo mogoče tudi preprečiti ali vsaj omejiti njihovo širjenje ter s tem zmanjšati breme, ki ga te tujerodne žuželke predstavljajo za ljudi in okolje.