Biotska raznovrstnost ob potoku Koren

Učna pot ob potoku Koren

Pobude za vzpostavitev učne poti ob potoku Koren so v preteklosti že večkrat podajali različni akterji v prostoru, tako predstavniki strokovne kot tudi splošne javnosti. V ta namen smo izvedbo določenih elementov učne poti umestili v sklop dejavnosti projekta URBiNAT.

URBiNAT temelji na inovativnem in naravi osnovanem prostorskem načrtovanju z namenom oživitve in povezovanja okoljsko degradiranih območij. Cilj projekta je oblikovati nove "zelene javne prostore" ter ustvarjati nove urbane, socialne in naravne povezave z bližnjimi stanovanjskimi skupnostmi.

Eden izmed prvih korakov ureditve učne poti je bila vzpostavitev urbanega sadovnjaka, v katerem so predstavljene stare sorte sadnega drevja, ki so bile vzgojene v sklopu projekta »Atlas pozabljenih sadovnjakov« (EPK 2025). V drugem koraku smo postavili 3 table, ki informirajo sprehajalce o pestrosti živalskih vrst v in ob potoku. Nekateri predstavniki živalskih vrst na območju namreč spadajo tudi med zaščitene in avtohtone vrste.
Table imajo poleg informativne vrednosti tudi ozaveščevalni značaj, in sicer z navedbami, da prostoživečih živali ne smemo hraniti.
Učna pot bo nastajala v daljšem časovnem obdobju, sočasno s prenovo območja ob potoku Koren, in skupaj s prebivalci v sklopu skupnega oblikovanja zelenega pasu ob potoku Koren.
Gozd Panovec in zgornji del potoka Koren sta po Direktivi o habitatih del območja Natura 2000 »SI3000226 Dolina Vipave«. Dolvodno območje vodotoka Koren (od suhega zadrževalnika Pikolud) ne spada med varovana območja narave, vendar je mestoma njegova naravovarstvena vrednost v tem, da se je sredi urbanega prostora ohranil mozaik nekaterih bitopov, ki so občutljivi že na majhne spremembe v okolju. Ta območja predstavljajo tudi pomembne habitate nekaterih ključnih rastlinskih vrst in jih je treba ohraniti. Potok Koren je revir brez aktivnega ribiškega upravljanja, zaradi česar v združbi rib prevladujejo domorodne vrste. Vrednost območja je toliko večja, ker leži na robu strnjene urbane poselitve in nudi okoliškim prebivalcem možnost vsakodnevne uporabe za rekreacijo in oddih. Poleg tega pa je pomemben zeleni povezovalni člen med sosednjo Gorico, tako preko Streliške poti kot preko Kostanjeviške ceste naprej v Rožno Dolino. Samo območje pa predstavlja tudi vhod v mestni gozd Panovec.

 

TABLA 1

Pisanec (Phoxinus phoxinus)

Pisanec je vrsta krapovca, ki v Sloveniji raztreseno živi po celotni državi. Zadržuje se v manjših jatah in običajno zraste do okoli 7, izjemoma tudi do 14 cm. Ustrezajo mu hladnejše vode z veliko vsebnostjo kisika. Zaradi tega je v potoku Koren redek, ob nadaljnjem višanju temperature zaradi klimatskih sprememb pa utegne v celoti izginiti.

Common Minnow (Phoxinus phoxinus)

The common minnow is a cyprinid species found scattered throughout the country. It is a small fish, usually reaching 7 cm and rarely up to 14 cm in length. The species prefers colder, oxygen-rich waters. Consequently, it is rare in the Koren stream and could potentially disappear due to climate changes and rising temperatures

Mlakarica (Anas platyrchynchos)

Mlakarica je najpogostejša vrsta vodne ptice pri nas. Samci so pisano obarvani in imajo značilno zeleno glavo, samice pa so nevpadljivo rjave. Poleti so samci obarvani zelo podobno kot samice, a jih še vedno lahko ločimo po rumeno obarvanem kljunu.

Mallard (Anas platyrchynchos)

The mallard is the commonest waterfowl species in Slovenia. The males are much more colourful than the females and have a distinctive green head. In summer, the males look very similar to the females, but can still be recognised by their yellow bill.

Zelena žaba (Pelophylax spp.)

Zelena žaba je naša največja žaba, saj lahko v dolžino zraste tudi do 15 cm. Prepoznamo jo po zeleno-rjavi obarvanosti, kljub svojemu imenu pa je lahko tudi povsem rjava. V Sloveniji živita dve vrsti zelenih žab, ki se med seboj križata, križanci pa imajo lastnosti obeh vrst. Sodi med naše najpogostejše vrste dvoživk, saj jo najdemo povsod tam, kjer obstaja primerno življenjsko okolje zanjo – stoječe ali počasi tekoče vode.

Marsh Frog (Pelophylax spp.)

The marsh frog is the largest frog species in Slovenia, capable of growing up to 15 cm. Typically, they exhibit green and brown coloration, although some individuals may be entirely brown. Two closely related species of marsh frogs inhabit Slovenia, and they can successfully hybridise. Hybrids display characteristics from both parent species. This amphibian is among the most widespread in Slovenia, thriving in habitats with suitable conditions, including standing or slow-flowing waters.

 

---

 

TABLA 2

Siva čaplja (Ardea cinerea)

Siva čaplja je pogosta vrsta, ki jo najdemo po vsej Sloveniji. Najraje se prehranjuje z ribami in dvoživkami, občasno pa lovi tudi male glodavce in pleni gnezda vodnih ptic. Gnezdi visoko v drevesnih krošnjah, pogosto v manjših ali večjih kolonijah.

Grey Heron (Ardea cinerea)

The grey heron is a widespread species found throughout the country. Its primary prey consists of fish and amphibians, but it occasionally preys upon small rodents and water bird nests. The heron nests high in treetops, often forming colonies, whether small or large.

Belouška (Natrix natrix)

Belouška je, tako kot vse kače, plenilska vrsta. Večino življenja preživi ob vodi, kjer se hrani pretežno z dvoživkami in ribami. Samice so večje od samcev in običajno zrastejo 80 do 150 cm, lahko pa celo do dveh metrov. Belouška ni strupena in človeku ni nevarna

Grey Heron (Ardea cinerea)

The grass snake, like all snake species, is exclusively predatory. It spends most of its life near water, where it feeds on amphibians and small fish. Females are larger than males, typically reaching lengths of 80 to 150 cm, and occasionally up to 2 m. grass snakes are not venomous and pose no threat to humans.

Kačji pastirji (Odonata)

Kačji pastirji so raznolika skupina, saj v Sloveniji najdemo 73 vrst, od tega na širšem območju Vipavske doline kar 54. Večino svojega življenja preživijo kot ličinke v vodi, po dveh do treh letih pa prilezejo iz vode in se preobrazijo v odraslo žival, ki potem živi le še nekaj tednov. Vsi kačji pastirji so plenilske vrste, ki uravnavajo število manjših žuželk, kot so na primer komarji.

Dragonflies (Odonata)

Dragonflies represent a diverse group, with 73 different species found in Slovenia, and 54 of these inhabit the Vipava Valley. They spend the majority of their life as larvae in water. After 2 to 3 years, they emerge from the water and undergo the transformation into adults, which have a relatively short lifespan of just a few weeks. All dragonflies are predatory, playing a crucial role in regulating the populations of smaller insects, including mosquitoes

 

---

 

TABLA 3

Laška žaba (Rana latastei)

Laška žaba je v Sloveniji zelo redka, saj jo najdemo le ponekod v zahodnem delu države, še najlaže v Vipavski dolini. Sezona parjenja poteka zgodaj spomladi, preostali del leta pa preživi v gozdovih v bližini vodnih habitatov. Zaradi svoje ogroženosti je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst in je tudi ena izmed kvalifikacijskih vrst za območja Natura 2000.

Italian agile frog (Rana latastei)

The Italian agile frog is a very rare species in Slovenia. It can only be found in western parts of the country, mainly in the Vipava Valley. Its mating season takes place in the beginning of spring, whereas the rest of the year it spends in humid habitats close to water. The Italian agile frog is on the Red List of endangered species and is also one of the qualifying species for Natura 2000 sites.

Velika bela čaplja (Casmerodius albus)

Velika bela čaplja je zlahka prepoznavna zaradi povsem belega perja in vpadljivo rumenega kljuna. Je redkejša kot siva čaplja, vendar se je njeno število v zadnjih desetletjih v Sloveniji občutno povečalo. Hrani se z ribami, dvoživkami in malimi sesalci.

Great White Egret (Casmerodius albus)

The great white egret is easily recognised by its completely white plumage and a distinctive yellow bill. It is less common than the grey heron, but has become more widespread in Slovenia in recent decades. It feeds on fish, amphibians and small rodents.

Hribski urh (Bombina variegata)

Hribski urh je vrsta žabe, ki v dolžino zraste med 3,5 in 5,5 cm in lahko živi do 20 let. Značilna je rjava obarvanost po hrbtu in vpadljiv rumeno-oranžno-črn vzorec po trebuhu. Ob nevarnosti se obrne na hrbet in pokaže trebuh, ki zaradi svarilne obarvanosti prežene napadalce. Pogosto ga najdemo v lužah na makadamskih poteh in v kolesnicah.

Yellow-bellied Toad (Bombina variegata)

The yellow-bellied toad is a species of frog that can vary in size, between 3.5 and 5.5 cm and live up to 20 years. It has a brown upper side and a characteristic yellow-orange-black pattern on its belly, designed to deter possible predators. It often inhabits small puddles in gravel roads and ruts.

Vir fotografij: DOOPS