Za varno kopanje v rekah lahko največ storimo sami
Pred nami je za mnoge najlepši letni čas, ko se v vročih poletnih mesecih posvečamo sebi in družini ter iščemo ohladitev in oddih na bazenih, morju, naravnih kopališčih in v rekah. V Sloveniji je na seznamu kopalnih voda 48 območij, a je le 18 od teh naravnih kopališč, ki imajo upravljalca in reševalca iz vode, saj vsa ne ustrezajo kriteriju, da hitrost toka vode ne sme presegati 0,3 m/s.
Zgodovinsko gledano je poleti najbolj priljubljeno kopanje za Solkance in Novogoričane pri Starem jezu. Razteza se od stare čolnarne pri HE Solkan do slovensko-italijanske meje. Z vidika varnosti pred utopitvami ga lahko razdelimo na dva dela. Prvi del, od stare čolnarne do starega jezu, je za izkušene plavalce relativno varen tudi ob nekoliko večjih pretokih reke Soče. Drugi del predstavlja kajakaška proga, kjer so brzice in je kopanje lahko smrtno nevarno, zato se plavanje na tem območju odsvetuje. MO Nova Gorica si prizadeva za ustvarjanje pogojev, ki bi povečali varnost pred utopitvami na celotnem območju s potrebno signalizacijo in opozorili, čeprav uradno to območje ne more imeti statusa naravnega kopališča v skladu s pravilniki.
Za lastno varnost lahko veliko naredimo sami. Zavedajmo se, da se kopamo na lastno odgovornost. Pri tem ne smemo precenjevati lastnih plavalnih sposobnosti. Na območjih hudourniških gorskih rek, posebej pod objekti hidroelektrarn, moramo zavoljo lastne varnosti upoštevati spreminjajoče se okoliščine, kot so spremembe pretoka reke, nenadne spremembe vremena, brzice in z njimi povezani pojavi, kot so vrtinci, zagozdena debla, vejevje, spodjedeni rečni bregovi, nenadna zoženja, jezovi, ostanki pilotov, stebri mostov, rečne tvorbe (podirajoči val ali rola), ostre skale in razpoke, ki lahko povzročijo zagozditev telesa.
Ko govorimo o varnosti pred utopitvami, moramo upoštevati različna pravila, ki zmanjšujejo nevarnost utopitve. Pomembno je izbrati primerno in varno mesto kopanja, upoštevajoč lastne sposobnosti in znanje. Mnogokrat so namreč nevarni deli kratki, pred in za njimi pa je precej bolj mirna in z vidika plavanja varnejša voda, kjer je hitrost rečnega toka manjša. Pred vhodom v vodo predvidimo okoliščine za vstop in izstop iz vode. V kolikor se kljub vsemu znajdemo v brzicah, je dobro vedeti, da kjer je mrtvi tok, v katerega lahko po potrebi izplavamo. Eno pomembnejših pravil plavanja pri močnem rečnem toku je tudi, da ne plavamo proti toku, ampak z njim. Če želimo izplavati ven, se počasi, bočno s tokom, premikamo proti bregu, kjer nameravamo izplavati. Sicer pa se poskušamo izogibati brzicam; če pa že plavamo skoznje, plavamo z nogama naprej. V vsakem primeru pa naj se v brzice spustijo le najbolj izkušeni plavalci, ki znajo oceniti, kako nevarna je voda ob trenutnem pretoku in poznajo brzice.
V vodo ne vstopamo vinjeni ali pod vplivom psihotropnih snovi. V mrzlo rečno vodo ne skačemo pregreti oz. vstopamo postopno. Mrzla voda lahko povzroči šok in paralizo, posameznik pa lahko vdahne hladno vodo, kar lahko privede do utopitve. Pred skokom v vodo preverimo globino, saj lahko vodostaji na rekah zelo nihajo. Mlajši otroci naj bodo ves čas pod nadzorom odraslih. Pred prvim vstopom v vodo jih natančno poučimo o nevarnih mestih. Rečni tok je najmočnejši v sredini, zato se v rekah zadržujmo pri bregovih. To še posebej velja za neizkušene plavalce. Upoštevati je potrebno morebitno signalizacijo in opozorilne table, ki opozarjajo na nevarnosti.
Voda je vir življenja, je vir, ki omogoča številne rekreativne dejavnosti in sprostitev. Pri tem se moramo zavedati, da absolutne varnosti v vodi, podobno kot v gorah, ni. Zato moramo vsi slediti določenim predhodno napisanim pravilom, ki zmanjšujejo nevarnosti utopitve. Pravila so preprosta, rešujejo pa življenja.