Akutna kadrovska problematika v zdravstvu

Pred današnjim nadaljevanjem obravnave Odloka o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe na primarni ravni na področju splošne družinske medicine v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Nova Gorica (MONG) na plenarnem zasedanju Mestnega sveta MONG, se je v torek, 6. 9. 2022, sestal Odbor za socialno varstvo in zdravstvo. Na povabilo odbora so se zasedanja udeležili tudi direktorji goriških zdravstvenih, socialnovarstvenih in drugih zavodov. Glavna tema pogovorov je bila katastrofalno kadrovsko stanje v zdravstvu in socialnem varstvu. Iz razprave javnih zavodov je bilo razbrati, da se vsi javni zavodi soočajo s težavami na področju zagotavljanja kadrov. Kadra na trgu delovne sile ni in zavod za zaposlovanje ne more blažiti neskladij na trgu dela. Pereča problematika vpliva na kakovost in obseg izvajanja zdravstvenih in socialno varstvenih storitev javnih zavodov.

Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica (ZDOV) je izpostavil izjemno zahtevne kadrovske razmere na področju zaposlovanja zdravnikov, diplomiranih in srednjih medicinskih sester ter inženirjev laboratorijske biomedicine. Najslabše so razmere na področju družinske medicine, kjer jim primanjkuje najmanj 5 zdravnikov za pokrivanje nujnih potreb. Da bi ZDOV lahko zdravnikom omogočil delo v skladu s standardi in normativi ZZZS, bi dejansko potreboval 8 zdravnikov. Skrb vzbujajoče je v zavodu dejstvo, da se bo v roku 5 let upokojilo kar 14 zdravnikov na območju občin ustanoviteljic ZDOV. Na področju specialnosti ZDOV ne uspe zagotoviti fiziatra, dejavnost dermatologije izvaja zdravnica v pogodbenem razmerju, okulista zagotavlja v obsegu 50 %, v nekaj letih se bo upokojila pedopsihiatrinja, za katero nimajo specializanta. Prav tako nimajo specializantov za dva psihiatra koncesionarja, ki se bosta upokojila. ZDOV opaža, da se pri mladih specialistih kaže želja po delni zaposlitvi v različnih zavodih. Med mladimi ni interesa za delo na področju primarnega nivoja, pridobivanje kadra pa otežuje tudi bolnišnica, ki nudi možnosti izbire številnih drugih specialnosti. ZDOV kljub vsem aktivnostim za pridobivanje ustreznega kadra nima rešitve, s katero bi v prihodnjih letih zagotovili vzdržno delovanje. Rešitev vidijo v korenitih ukrepih in spremembah na nacionalni ravni.

Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca (bolnišnica) se sooča s pomanjkanjem zdravnikov specialistov na področju otoralingologije, ortopedije in pediatrije. V bolnišnici predvidevajo, da se bo ob predvideni dinamiki upokojevanja problem pomanjkanja kadra poglobil tudi na drugih specialističnih področjih. Bolnišnica je izpostavila tudi odhajanje specialistov iz bolnišnice k drugim ponudnikom zdravstvenih storitev (koncesionarji, zasebni zavodi). V bolnišnici rešujejo kadrovsko stisko s podaljševanjem zaposlitve zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, pogodbenim delom že upokojenih zdravnikom in pogodbenim delom specialistov iz drugih regij. Po mnenju bolnišnice je pomanjkanje zdravnikov posledica odgovornega dela, neugodnega delovnega časa, realnega zmanjševanja plač. Polega tega pa so zdravniki tarča napadov medijev, pacienti so vse bolj zahtevni in zdravniki so tarča groženj in verbalnega obračunavanja. Bolnišnica se že nekaj let srečuje s pomanjkanjem zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. Problematika se bo še poglobila zaradi dosedanjega in bodočega odliva medicinskih sester zaradi upokojevanja (v prihodnjih letih se bo upokojila najštevilčnejša generacija izvajalcev zdravstvene nege) ali odhoda mlajših na lažja delovna mesta. Odhod mlajših, usposobljenih zaposlenih v zdravstveni negi na lažja delovna mesta, pripisujejo preobremenjenosti, neugodnem delovnem času ter delu preko polnega delovnega časa.  V bolnišnici so izpostavili tudi težave pri pridobivanju nezdravstvenega kadra, kar je posledica razvrstitve tega kadra v zelo nizke plače razrede. V bolnišnici ocenjujejo, da so poklici v zdravstveni negi deficitarni, preslabo plačani in premalo cenjeni. Po njihovem videnju bi bilo za bolnišnično dejavnost potrebno pripraviti nacionalno strategijo za zagotavljanje ustreznega števila kadra. Kot eno izmed premostitvenih možnosti rešitev na tem področju predlagajo prvo zaposlitev po končanem študijo v bolnišnici, pomoč mladim ob zaposlitvi pri zagotavljanju bivanja v kraju zaposlitve.

Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica (ZDZV) je izpostavil, da ima ZDZV že nekaj let problem pri zagotavljanju specialistov, konkretno za področje ortodontije, predvsem zaradi tega, ker zavod nima vpliva na kadrovanje na področju specializantov in specialistov. V zadnjem času se soočajo s pomanjkanjem splošnih zobozdravnikov in srednjih medicinskih sester ter zdravstvenih tehnikov. Razlog za pomanjkanje srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je po mnenju ZDZV v razvrednotenju poklica in manjšega vpisa v srednjo medicinsko šolo. V zobozdravstvu pa je problem še posebej pereč, saj šole za zobozdravstvenega asistenta ne obstaja.

Varstveno delovni center Nova Gorica (VDC) se sooča z velikimi spremembami v strukturi uporabnikov glede na prejšnja leta. Vse več imajo kronično in dolgotrajno bolnih oseb, starejših in starih uporabnikov z izrazito povečano in zahtevnejšo zdravstveno oskrbo ter posameznikov s pridruženimi hudimi čustvenimi, vedenjskimi in avtističnimi motnjami. V zadnjih letih se je v zavodu povečalo tudi povpraševanje po rehabilitaciji po možganski poškodbi. V sedanjih razmerah z obstoječimi kadrovskimi normativi tako na socialnem področju kot v zdravstveno negovalni službi ne zmorejo več realizirati načrtovanih ciljev na področju dela, kaj šele bolj intenzivno uresničevati proces deinstitucionalizacije, ki so si ga zadali. Med zaposlenimi prihaja do povečanih bolniških odsotnosti z dela ter dolgotrajnejših zdravstvenih težav z omejitvami ter invalidskimi odločbami. Rešitev vidijo v povečanju kadrovske zasedbe, zagotovitvi zdravnika, ki bi prihajal v zavod ter večjem deležu priznanih sredstev za storitve psihiatra. 

Dom upokojencev Nova Gorica (DUNG) se že vrsto let srečuje s težavami pri zagotavljanju ustreznega kadra na področju zdravstvene nege in oskrbe, ki so posledica neustreznih kadrovskih normativov. Kadrovske težave je poglobila tudi epidemija in pospešila odhajanje srednjih medicinskih sester, bolničarjev negovalcev in fizioterapevtov. S težavami se srečujejo tudi pri zagotavljanju drugega kadra, ki je nujno potreben za delovanje zavoda in dobro počutje stanovalcev (kuharji, socialne oskrbovalke). Težave, s katerimi se soočajo v DUNG, so tako resne, da če ne bodo mogli pridobiti potrebnih delavcev, bodo prisiljeni k zmanjševanju nastanitvenih zmogljivosti z zapiranjem oddelkov. Prav tako jih skrbi, kako bodo zagotovili kader za nove nastanitve v mreži, ki so predvidene v naslednjem letu. V DUNG predlagajo dvig plačnih razredov oziroma uvrstitev določenih profilov med deficitarne poklice ter redefiniranje kadrovske strukture v domovih za starejše.

Iz zaprošenih podatkov o brezposelnosti/zaposlovanju oseb z zdravstvenimi poklici v zadnjih 4 štirih letih, ki so jih prejeli od Zavoda RS za zaposlovanje Območne službe Nova Gorica (zavod za zaposlovanje) izhaja, da se število razpisanih prostih delovnih mest za poklice v zdravstvu giblje med 600-700. Podatki zajemajo vse štiri urade za delo (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija). Največ potreb je po strokovnjakih za zdravstveno nego, kamor sodijo zdravstveni tehniki, zdravstveniki, vodje zdravstvene nege. Sledijo potrebe po poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu (osebni asistent, socialni oskrbovalec, oskrbovalec oz. negovalec na domu …), strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego, bolničarjih negovalcih v zavodih in zdravnikih specialistih oz. zdravnikih splošne medicine. V evidenci brezposelnih imajo na zavodu zelo malo kadra z zaposlitvenimi cilji v zdravstvenih poklicih. Tistih, ki pa izražajo interes in nimajo omejitev, posredujejo takoj po prijavi v evidenco in se običajno hitro zaposlijo. V zadnjih letih pa praktično nimajo priliva mladih, ki bi se po zaključenem izobraževanju za poklice v zdravstvu prijavili v evidenco. Zavod za zaposlovanje s programi aktivne politike zaposlovanja, ki zajema različne oblike pomoči posameznikom in delodajalcem, v primeru zdravstvenih poklicev ne more uspešno blažiti neskladij na trgu dela. 

S strani Šolskega centra Nova Gorica, Gimnazije in Zdravstvene šole (zdravstvena šola) smo prejeli podatke o programih, ki so jih oz. jih izvajajo. Gre za programa zdravstvena nega (štiriletni program) in bolničar – negovalec (triletni program). Število vpisanih dijakov v prve letnike v obeh programih se v zadnjih štirih letih ni bistveno spreminjalo. Zdravstvena šola ne razpolaga s podatkom o odločitvi dijakov po zaključenem šolanju (zaposlitev, nadaljevanje šolanja). Se pa večina dijakov odloči za nadaljnje šolanje, največ se jih vpiše na zdravstveno nego, bolj uspešni na radiologijo, socialno varstvo.

Vida Škrlj, predsednica odbora, je ob tem poudarila, da »akutna kadrovska problematika resno ogroža izvajanje storitev javnih zavodov. Končne posledice pa nosimo predvsem občanke in občani, ki smo prikrajšani za resno, dostojno in pravočasno obravnavo«. Ker reševanje razmer v zdravstvu presega zmožnosti in pristojnosti občinskih uprav ter njihovih zavodov, »bomo danes na mestnem svetu predstavili tudi nujnost ukrepanja Vlade Republike Slovenije in pristojnih ministrstev, saj je potrebno sprejeti med drugim dolgoročne rešitve, nacionalno strategijo, določiti deficitarne poklice v zdravstvu, poenostaviti in skrajšati postopke nostrifikacije diplom«.