Župan o Grgarskih gmajnah na novinarski konferenci
Pred dvema letoma so predstavniki KS Grgar začeli upravo opozarjati, da obstajata dva nerealizirana oz. deloma realizirana sklepa Izvršnega sveta (IS) občine Nova Gorica iz leta 1982 in 1994. Tako se je odprla tematika t.i. Grgarskih gmajn.
Leta 1982 je namreč IS občine Nova Gorica s sklepom izdal soglasje, "da se zemljišča, ki so pripadala bivšim agrarnim skupnostim vknjižijo v last krajanov". Tako se je začela parcelacija in Geodetska uprava takratne občine je izdala cca 120 odločb točno določenim predvidenim novim lastnikom točno določenih novih parcel. V nadaljevanju in na tej osnovi je IS leta 1994 izdal sklep, da "se začne postopek uskladitve zemljiškega stanja z dejanskim" za te parcele. Ta sklep pomeni, da bi takratna občina morala in lahko začela izdajati zemljiškoknjižna dovolila tem predvidenim novim lastnikom, a se, iz nam neznanih vzrokov, to ni zgodilo. Grgarske gmajne so tako obtičale oz. sklepa IS se nista v celoti realizirala.
Zgodila pa se je lokalna samouprava, nova občina Nova Gorica in sprejeta sta bila zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in lokalni samoupravi.
Na legitimno opozorilo predstavnikov KS o teh nerealiziranih sklepih je občinska uprava začela iskati za občane ugodno rešitev in tako januarja 2004 Mestnemu svetu predlagala potrditev odločitve o izdaji zemljiškoknjižnih dovolil za teh cca 120 občanov oz. njihovih dedičev. Mestni svet je ta predlog sprejel in sklep je bil lani v celoti realiziran. Vsi ti občani so že lahko zemljiškoknjižni lastniki. Ta sklep mestnega sveta je bil samo realizacija sklepa IS, ki je bil sprejet na zakonit način. Naša odločitev je bila v dobrobit občanov in zato smo uporabili tudi to možnost.
Po tem je KS Grgar na mestno občino naslovila vlogo za izdajo soglasja za nadaljevanje parcelacije Grgarskih gmajn za dodatnih (izven omenjenih sklepov IS) 3,6 mio m² zemljišč; soglasje v smislu priznanja lastninske pravice. Za to vlogo, zahtevo oz.prošnjo KS in krajanov pa žal ni zakonske podlage.
Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti določa, da "v primeru, da dediči članov nekdanjih skupnosti ne uveljavljajo vračila nepremičnin skupnosti (to je primer Grgarskih gmajn – kot agrarna skupnost vračila niso nikoli uveljavljali), nepremičnine postanejo last občine in občina le-te lahko ponudi v brezplačno rabo in upravljanje krajevni skupnosti".
Zakon o lokalni samoupravi pa pozna samo prodajo premoženja občine. Izjema so humanitarni, znanstveno-raziskovalni, izobraževalni in tovrstni nameni.
KS in predstavnike krajanov je župan na skupnem sestanku o tem seznanil in poudaril, da obstajajo le tri zakonite možnosti, in sicer:
1. prodaja omenjenih zemljišč – po najnižji možni ocenjeni vrednosti na osnovi javne objave;
2. tožba občine s strani krajanov – pozitivna sodba bi bila lahko nova pravna osnova za nadaljnjo parcelacijo z namenom lastninjenja;
3. ponudba o brezplačni rabi in upravljanju zemljišč.
In prav to tretjo možnost bo predlagal Mestnemu svetu v potrditev kot maksimalno fleksibilno interpretacijo zakona. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti namreč določa, da občina lahko premoženje nekdanjih agrarnih skupnosti ponudi v rabo in upravljanje krajevnim skupnostim, predlog mestnemu svetu pa gre korak bližje občanom – zemljišče ponujamo posameznim uživalcem parcel. KS je predvidena kot sopodpisnik pogodbe.
S predloženim sklepom občina NE jemlje občanom zemljišč kot jim jih tudi NE vrača, ker ŽAL nikoli niso bili formalnopravni (zemljiškoknjižni) lastniki oz. do danes niso predložili dokaza, da so posamezne parcele v preteklosti prejeli v last. V Zemljiški knjigi so bila ta zemljišča nekoč vaške skupnosti, kasneje splošno ljudsko premoženje oz.družbena lastnina, danes pa last lokalne skupnosti. Glede na to, da krajani ne sprejemajo možnosti o prodaji zemljišč ter tožbi občine, župan predlaga na osnovi sedaj veljavne zakonodaje še edino zakonito opcijo: posamezni uživalci Grgarskih gmajn naj jih uživajo naprej, brez omejitev, če jih bodo rabili za namene kot sedaj. Kar bi uredili s pogodbo.
Leta 1982 je namreč IS občine Nova Gorica s sklepom izdal soglasje, "da se zemljišča, ki so pripadala bivšim agrarnim skupnostim vknjižijo v last krajanov". Tako se je začela parcelacija in Geodetska uprava takratne občine je izdala cca 120 odločb točno določenim predvidenim novim lastnikom točno določenih novih parcel. V nadaljevanju in na tej osnovi je IS leta 1994 izdal sklep, da "se začne postopek uskladitve zemljiškega stanja z dejanskim" za te parcele. Ta sklep pomeni, da bi takratna občina morala in lahko začela izdajati zemljiškoknjižna dovolila tem predvidenim novim lastnikom, a se, iz nam neznanih vzrokov, to ni zgodilo. Grgarske gmajne so tako obtičale oz. sklepa IS se nista v celoti realizirala.
Zgodila pa se je lokalna samouprava, nova občina Nova Gorica in sprejeta sta bila zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in lokalni samoupravi.
Na legitimno opozorilo predstavnikov KS o teh nerealiziranih sklepih je občinska uprava začela iskati za občane ugodno rešitev in tako januarja 2004 Mestnemu svetu predlagala potrditev odločitve o izdaji zemljiškoknjižnih dovolil za teh cca 120 občanov oz. njihovih dedičev. Mestni svet je ta predlog sprejel in sklep je bil lani v celoti realiziran. Vsi ti občani so že lahko zemljiškoknjižni lastniki. Ta sklep mestnega sveta je bil samo realizacija sklepa IS, ki je bil sprejet na zakonit način. Naša odločitev je bila v dobrobit občanov in zato smo uporabili tudi to možnost.
Po tem je KS Grgar na mestno občino naslovila vlogo za izdajo soglasja za nadaljevanje parcelacije Grgarskih gmajn za dodatnih (izven omenjenih sklepov IS) 3,6 mio m² zemljišč; soglasje v smislu priznanja lastninske pravice. Za to vlogo, zahtevo oz.prošnjo KS in krajanov pa žal ni zakonske podlage.
Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti določa, da "v primeru, da dediči članov nekdanjih skupnosti ne uveljavljajo vračila nepremičnin skupnosti (to je primer Grgarskih gmajn – kot agrarna skupnost vračila niso nikoli uveljavljali), nepremičnine postanejo last občine in občina le-te lahko ponudi v brezplačno rabo in upravljanje krajevni skupnosti".
Zakon o lokalni samoupravi pa pozna samo prodajo premoženja občine. Izjema so humanitarni, znanstveno-raziskovalni, izobraževalni in tovrstni nameni.
KS in predstavnike krajanov je župan na skupnem sestanku o tem seznanil in poudaril, da obstajajo le tri zakonite možnosti, in sicer:
1. prodaja omenjenih zemljišč – po najnižji možni ocenjeni vrednosti na osnovi javne objave;
2. tožba občine s strani krajanov – pozitivna sodba bi bila lahko nova pravna osnova za nadaljnjo parcelacijo z namenom lastninjenja;
3. ponudba o brezplačni rabi in upravljanju zemljišč.
In prav to tretjo možnost bo predlagal Mestnemu svetu v potrditev kot maksimalno fleksibilno interpretacijo zakona. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti namreč določa, da občina lahko premoženje nekdanjih agrarnih skupnosti ponudi v rabo in upravljanje krajevnim skupnostim, predlog mestnemu svetu pa gre korak bližje občanom – zemljišče ponujamo posameznim uživalcem parcel. KS je predvidena kot sopodpisnik pogodbe.
S predloženim sklepom občina NE jemlje občanom zemljišč kot jim jih tudi NE vrača, ker ŽAL nikoli niso bili formalnopravni (zemljiškoknjižni) lastniki oz. do danes niso predložili dokaza, da so posamezne parcele v preteklosti prejeli v last. V Zemljiški knjigi so bila ta zemljišča nekoč vaške skupnosti, kasneje splošno ljudsko premoženje oz.družbena lastnina, danes pa last lokalne skupnosti. Glede na to, da krajani ne sprejemajo možnosti o prodaji zemljišč ter tožbi občine, župan predlaga na osnovi sedaj veljavne zakonodaje še edino zakonito opcijo: posamezni uživalci Grgarskih gmajn naj jih uživajo naprej, brez omejitev, če jih bodo rabili za namene kot sedaj. Kar bi uredili s pogodbo.