Pojasnila župana Mestne občine Nova Gorica Mirka Brulca k predlogoma proračunov za leti 2007 in 2008
Županov uvodnik k proračunu– MESTNI SVET, četrtek, 29.3.2007"Pred današnja obravnavo proračunov za leti 2007 – 2008 bi rad posebej opozoril na določene proračunske odhodke in prihodke, ki so pogosto predmet javnih razprav in za katere se mi zdi prav, da ste svetnice in svetniki, pa tudi vse občanke in občani, natančneje seznanjeni z njimi:
1.)Začenjam pri sredstvih za visokošolske programe. Zagotovo je ena od glavnih prioritet razvoja mestne občine utrditev močnega in konkurenčnega visokošolskega središča v Novi Gorici. V mestni občini se pomena vlaganja v znanje in napredek zelo zavedamo, zato tudi v vsakoletnem proračunu zagotovimo znatna sredstva za to področje. Večkrat je že bilo poudarjeno, da imamo enak odnos do vseh visokošolskih institucij v občini in da jim sredstva delimo glede na velikost, število programov in študentov. Tako po tem sistemu enakovredno obravnavamo vse visokošolske institucije od Univerze v Novi Gorici, do fakultet, ki delujejo v okviru VIRS-a Primorske in do ostalih visokošolskih programov. Nekje sem med drugim slišal za očitek, da pri financiranju ostalih fakultet, prelivamo denar iz javnega v zasebni sektor. Odgovarjam, da se prav enako dogaja pri financiranju Univerze v Novi Gorici, saj le ta, tako kot fakultete v okviru VIRS-a in ostali visokošolski programi, del privatnega sektorja in ni javni zavod. Pri tem bi poudaril še to, da se pri vrednotenju sredstev, ki jih namenjamo Univerzi v Novi Gorici, pogosto dogaja napaka, da bralci proračuna spregledajo sredstva, ki jih namenjamo nakupu stavbe bivšega Primexa v Rožni dolini za potreben Univerze v Novi Gorici, ki letos npr. znašajo 255.000 evrov. Ob upoštevanju tega zneska pa je delež Univerze v Novi Gorici v celotnih sredstvih za visoko šolstvo daleč največji!
2.) Zagotovo je skrb vsakega mesta tudi zagotavljanje zadostnega števila stanovanj. V Novi Gorici smo se tega problema uspešno lotili. Zlasti temu v prid govori dejstvo, da je v okviru kompleksa pri železniški postaji v Novi Gorici predvideno 500 novih stanovanj, kar naj bi glede na povpraševanje zadovoljilo vse stanovanjske potrebe v Novi Gorici za naslednjih nekaj let. Obenem bo ta gradnja uravnotežila tudi ceno stanovanj v Novi Gorici. Potemtakem zares ni smiselno načrtovati velikih stanovanjskih gradenj še na drugih lokacijah. Bolj smiselno je, da se tako občinski kot republiški stanovanjski sklad vključita v investicijo ob železniški postaji in postaneta lastnika določenega dela stanovanj, ki bodo namenjena mladim družinam in ki jih bodo lahko pridobili socialni in neprofitni upravičenci. Ostala zemljišča je potrebno namenjati ostalim vitalnim potrebam.
3.) Mesto, ki stavi na prihodnost, mora veliko skrb posvečati tudi mladim in mladim družinam. Na to področje smo v mestni občini posebej pozorni, zato smo poskrbeli tudi za različne ugodnosti za starše, od dodelitve enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka do ugodnosti pri plačevanju vrtca. Pri vrtcih smo zagotovili možnost poletnega izpisa otroka iz vrtca, možnost plačila nižje cene v dneh odsotnosti otrok, znižanje plačilnega razreda za starše, ki odplačujejo stanovanjski kredit. To je le nekaj ukrepov, s katerimi skušamo razbremeniti starše in znižati njihov prispevek za plačilo vrtca. Tudi sama cena vrtca je v slovenskem povprečju in če vse to seštejemo, ugotovimo, da so starši že dokaj razbremenjeni in da bi nadaljnje zniževanje šlo na račun drugih dejavnosti, saj bi morali tako zvišati že tako visoko postavko v proračunu. Ne gre pa ob tem pozabiti, da so pravila za določanje višine prispevka staršev urejena z državnim predpisom in nanje kot občina nimamo vpliva. Tudi če bi želeli, ne moremo samovoljno doseči velikih znižanj oziroma prihrankov pri bremenih, ki padejo na starše, kar pomeni, da z vsemi našimi stimulacijami ne moremo doseči večjih prihrankov, kot smo jih že.
4.) Omenil bi tudi področje vodooskrbe. Zavedamo se, da nekatera gospodinjstva še vedno niso priključena na javno vodovodno omrežje in eden naših glavnih ciljev je seveda tudi rešitev tega problema. Zato smo se reševanja te težave že lotili in sicer s projektom novega glavnega voda po Vipavski dolini, ki se bo nadaljeval preko Kromberka in Ravnice na Trnovsko – Banjško planoto in bo pretežno financiran iz sredstev Evropske unije. Za ta vodovod bomo namreč pridobili 85% sredstev iz Evropske unije, vsi projekti so že pripravljeni in bi bilo zato zdaj nesmiselno začeti z obnovo posameznih vodovodov. Z realizacijo tega projekta bodo praktično pokrite vse sive lise na zemljevidu javnega vodovodnega omrežja. Rešeni bodo tudi tisti primeri, ki najbolj izstopajo, npr. gospodinjstva, ki so od Nove Gorice oddaljena 500 metrov v zračni liniji. Vendar pa tako financiranje projekta kot tehnični pogoji ne dovoljujejo kakršnegakoli prehitevanja, kar pomeni, da se projekta ne da začeti letos in končati v letu 2008. Časovna dinamika, kot je navedena v obeh proračunih in Načrtu razvojnih programov, pa zagotavlja, da bodo v roku 4-ih let vsa naselja v mestni občini dobila kvalitetno pitno vodo.
5.) Veliko je bilo v preteklosti govora tudi o nadomestilu za uporabo nepozidanih stavbnih zemljišč. Prihodke iz tega naslova smo uvrstili med proračunske prihodke, zato naj pojasnim: Pobiranje tega nadomestila bomo izpeljali tako, kot je bilo dogovorjeno na mestnem svetu. Oddelek za okolje in prostor je že pripravil, v primerjavi s takratnim, močno prečiščen seznam parcel, ki bodo podvržena obdavčitvi. Gre za večje parcele, tiste, na katerih je gradnja mogoča, in pri katerih se lastniki zaradi različnih razlogov še ne odločajo za gradnjo. Glavni namen te obdavčitve ni povečanje prihodkov v proračunu, čeprav se bo zgodilo tudi to, temveč sprostitev trga zemljišč in spodbuditev lastnikov parcel, da se odločajo za gradnjo in da na ta način pridobimo nove objekte – bodisi stanovanja, bodisi industrijske objekte bodisi tiste v javni funkciji. S prodajo zemljišč mestna občina pridobi sredstva za komunalni prispevek, ki ga potrebujemo za komunalno infrastrukturo. Prodaja zemljišč pomeni spodbujanje razvoja, z njo se začenja investicijski ciklus. Prej omenjeni skrčen seznam parcel bo ponovno javno razgrnjen, da bodo lastniki na ta predlog še enkrat podali pripombe. Zatem bo mestni svet še enkrat obravnaval odlok, ki ureja to zadevo in ocenil, ali niso katere kategorijo obremenjene s previsokim številom točk, torej s preveliko obdavčitvijo in bomo skladno s sklepi pripravili popravke. Šele potem bomo začeli izdajati položnice, pri čemer računamo na prve prilive že v letošnjem letu, kar je zajeto tudi v proračunu, ki ga danes obravnavamo.
6.) V proračunu je zajeta tudi postavka proračunske rezervacije, v okviru katere lahko kot župan prosto odločam o porabi sredstev znotraj nje. Kot je pojasnjeno že v obrazložitvi proračuna, je to standardna postavka, ki jo vsebuje vsak proračun in ki jo določa zakon. Namenjena je nepredvidenim in nujnim nalogam, ki ob sestavi proračuna še niso bile znane, je pa njihovo proračunsko financiranje upravičeno in v javnem interesu. Znesek je visok 70.000 eurov, kar znaša 1,8 promila občinskega proračuna in je primerljiv z zneski iz preteklih let. Iz podatkov o porabi teh sredstev, ki je transparentno prikazana v zaključnem računu, je razvidno, da so bila sredstva iz nje namenjena društvom, institucijam in posameznikom.
7.)Struktura proračunov 2006, 2007 in 2008 kaže na zmanjševanje sredstev na enih področjih in večanje na drugih. Do zmanjševanja sredstev na določenih področjih je prišlo zaradi odcepitve Občine Renče – Vogrsko od mestne občine. Povišanje sredstev pa je kljub tej odcepitvi, in po pričakovanju potrebnem zmanjšanju stroškov, predvideno na področju gospodarstva, zdravstva in sociale ter izobraževanja, znanja in vlaganja v razvoj. Ta področja jasno kažejo na prioriteto razvoja mestne občine v prihodnje, saj tem področjem posveča glavno težo."
Mirko Brulc,
župan Mestne občine Nova Gorica
1.)Začenjam pri sredstvih za visokošolske programe. Zagotovo je ena od glavnih prioritet razvoja mestne občine utrditev močnega in konkurenčnega visokošolskega središča v Novi Gorici. V mestni občini se pomena vlaganja v znanje in napredek zelo zavedamo, zato tudi v vsakoletnem proračunu zagotovimo znatna sredstva za to področje. Večkrat je že bilo poudarjeno, da imamo enak odnos do vseh visokošolskih institucij v občini in da jim sredstva delimo glede na velikost, število programov in študentov. Tako po tem sistemu enakovredno obravnavamo vse visokošolske institucije od Univerze v Novi Gorici, do fakultet, ki delujejo v okviru VIRS-a Primorske in do ostalih visokošolskih programov. Nekje sem med drugim slišal za očitek, da pri financiranju ostalih fakultet, prelivamo denar iz javnega v zasebni sektor. Odgovarjam, da se prav enako dogaja pri financiranju Univerze v Novi Gorici, saj le ta, tako kot fakultete v okviru VIRS-a in ostali visokošolski programi, del privatnega sektorja in ni javni zavod. Pri tem bi poudaril še to, da se pri vrednotenju sredstev, ki jih namenjamo Univerzi v Novi Gorici, pogosto dogaja napaka, da bralci proračuna spregledajo sredstva, ki jih namenjamo nakupu stavbe bivšega Primexa v Rožni dolini za potreben Univerze v Novi Gorici, ki letos npr. znašajo 255.000 evrov. Ob upoštevanju tega zneska pa je delež Univerze v Novi Gorici v celotnih sredstvih za visoko šolstvo daleč največji!
2.) Zagotovo je skrb vsakega mesta tudi zagotavljanje zadostnega števila stanovanj. V Novi Gorici smo se tega problema uspešno lotili. Zlasti temu v prid govori dejstvo, da je v okviru kompleksa pri železniški postaji v Novi Gorici predvideno 500 novih stanovanj, kar naj bi glede na povpraševanje zadovoljilo vse stanovanjske potrebe v Novi Gorici za naslednjih nekaj let. Obenem bo ta gradnja uravnotežila tudi ceno stanovanj v Novi Gorici. Potemtakem zares ni smiselno načrtovati velikih stanovanjskih gradenj še na drugih lokacijah. Bolj smiselno je, da se tako občinski kot republiški stanovanjski sklad vključita v investicijo ob železniški postaji in postaneta lastnika določenega dela stanovanj, ki bodo namenjena mladim družinam in ki jih bodo lahko pridobili socialni in neprofitni upravičenci. Ostala zemljišča je potrebno namenjati ostalim vitalnim potrebam.
3.) Mesto, ki stavi na prihodnost, mora veliko skrb posvečati tudi mladim in mladim družinam. Na to področje smo v mestni občini posebej pozorni, zato smo poskrbeli tudi za različne ugodnosti za starše, od dodelitve enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka do ugodnosti pri plačevanju vrtca. Pri vrtcih smo zagotovili možnost poletnega izpisa otroka iz vrtca, možnost plačila nižje cene v dneh odsotnosti otrok, znižanje plačilnega razreda za starše, ki odplačujejo stanovanjski kredit. To je le nekaj ukrepov, s katerimi skušamo razbremeniti starše in znižati njihov prispevek za plačilo vrtca. Tudi sama cena vrtca je v slovenskem povprečju in če vse to seštejemo, ugotovimo, da so starši že dokaj razbremenjeni in da bi nadaljnje zniževanje šlo na račun drugih dejavnosti, saj bi morali tako zvišati že tako visoko postavko v proračunu. Ne gre pa ob tem pozabiti, da so pravila za določanje višine prispevka staršev urejena z državnim predpisom in nanje kot občina nimamo vpliva. Tudi če bi želeli, ne moremo samovoljno doseči velikih znižanj oziroma prihrankov pri bremenih, ki padejo na starše, kar pomeni, da z vsemi našimi stimulacijami ne moremo doseči večjih prihrankov, kot smo jih že.
4.) Omenil bi tudi področje vodooskrbe. Zavedamo se, da nekatera gospodinjstva še vedno niso priključena na javno vodovodno omrežje in eden naših glavnih ciljev je seveda tudi rešitev tega problema. Zato smo se reševanja te težave že lotili in sicer s projektom novega glavnega voda po Vipavski dolini, ki se bo nadaljeval preko Kromberka in Ravnice na Trnovsko – Banjško planoto in bo pretežno financiran iz sredstev Evropske unije. Za ta vodovod bomo namreč pridobili 85% sredstev iz Evropske unije, vsi projekti so že pripravljeni in bi bilo zato zdaj nesmiselno začeti z obnovo posameznih vodovodov. Z realizacijo tega projekta bodo praktično pokrite vse sive lise na zemljevidu javnega vodovodnega omrežja. Rešeni bodo tudi tisti primeri, ki najbolj izstopajo, npr. gospodinjstva, ki so od Nove Gorice oddaljena 500 metrov v zračni liniji. Vendar pa tako financiranje projekta kot tehnični pogoji ne dovoljujejo kakršnegakoli prehitevanja, kar pomeni, da se projekta ne da začeti letos in končati v letu 2008. Časovna dinamika, kot je navedena v obeh proračunih in Načrtu razvojnih programov, pa zagotavlja, da bodo v roku 4-ih let vsa naselja v mestni občini dobila kvalitetno pitno vodo.
5.) Veliko je bilo v preteklosti govora tudi o nadomestilu za uporabo nepozidanih stavbnih zemljišč. Prihodke iz tega naslova smo uvrstili med proračunske prihodke, zato naj pojasnim: Pobiranje tega nadomestila bomo izpeljali tako, kot je bilo dogovorjeno na mestnem svetu. Oddelek za okolje in prostor je že pripravil, v primerjavi s takratnim, močno prečiščen seznam parcel, ki bodo podvržena obdavčitvi. Gre za večje parcele, tiste, na katerih je gradnja mogoča, in pri katerih se lastniki zaradi različnih razlogov še ne odločajo za gradnjo. Glavni namen te obdavčitve ni povečanje prihodkov v proračunu, čeprav se bo zgodilo tudi to, temveč sprostitev trga zemljišč in spodbuditev lastnikov parcel, da se odločajo za gradnjo in da na ta način pridobimo nove objekte – bodisi stanovanja, bodisi industrijske objekte bodisi tiste v javni funkciji. S prodajo zemljišč mestna občina pridobi sredstva za komunalni prispevek, ki ga potrebujemo za komunalno infrastrukturo. Prodaja zemljišč pomeni spodbujanje razvoja, z njo se začenja investicijski ciklus. Prej omenjeni skrčen seznam parcel bo ponovno javno razgrnjen, da bodo lastniki na ta predlog še enkrat podali pripombe. Zatem bo mestni svet še enkrat obravnaval odlok, ki ureja to zadevo in ocenil, ali niso katere kategorijo obremenjene s previsokim številom točk, torej s preveliko obdavčitvijo in bomo skladno s sklepi pripravili popravke. Šele potem bomo začeli izdajati položnice, pri čemer računamo na prve prilive že v letošnjem letu, kar je zajeto tudi v proračunu, ki ga danes obravnavamo.
6.) V proračunu je zajeta tudi postavka proračunske rezervacije, v okviru katere lahko kot župan prosto odločam o porabi sredstev znotraj nje. Kot je pojasnjeno že v obrazložitvi proračuna, je to standardna postavka, ki jo vsebuje vsak proračun in ki jo določa zakon. Namenjena je nepredvidenim in nujnim nalogam, ki ob sestavi proračuna še niso bile znane, je pa njihovo proračunsko financiranje upravičeno in v javnem interesu. Znesek je visok 70.000 eurov, kar znaša 1,8 promila občinskega proračuna in je primerljiv z zneski iz preteklih let. Iz podatkov o porabi teh sredstev, ki je transparentno prikazana v zaključnem računu, je razvidno, da so bila sredstva iz nje namenjena društvom, institucijam in posameznikom.
7.)Struktura proračunov 2006, 2007 in 2008 kaže na zmanjševanje sredstev na enih področjih in večanje na drugih. Do zmanjševanja sredstev na določenih področjih je prišlo zaradi odcepitve Občine Renče – Vogrsko od mestne občine. Povišanje sredstev pa je kljub tej odcepitvi, in po pričakovanju potrebnem zmanjšanju stroškov, predvideno na področju gospodarstva, zdravstva in sociale ter izobraževanja, znanja in vlaganja v razvoj. Ta področja jasno kažejo na prioriteto razvoja mestne občine v prihodnje, saj tem področjem posveča glavno težo."
Mirko Brulc,
župan Mestne občine Nova Gorica