Predstavitev rezultatov projekta »Zaloški bajer – učilnica v naravi«
Mestna občina Nova Gorica je v letu 2009 na javnem razpisu Lokalne akcijske skupine jugozahodnega dela severne Primorske, ki deluje v okviru Regijske razvojne agencije severne Primorske, pridobila sredstva iz programa LEADER za sofinanciranje projekta »Zaloški bajer – učilnica v naravi«.
Projekt je nastal na pobudo prebivalcev Zalošč, ki so želeli približati življenje ob bajerju tako prebivalcem in okoličanom kot tudi obiskovalcem Zalošč. Nosilec projekta, ki se je začel konec leta 2009 in zaključil avgusta 2011, je Mestna občina Nova Gorica, partnerji pa Zavod Komuni in Jožko Saksida.
Zaloški bajer je ostanek stare struge reke Vipave pri Zaloščah v Vipavski dolini. Območje v precejšnji meri pokrivajo vlažna rastišča, razvita kot vlažni travniki, trstišča, grmišča, vrbovja, poplavni gozdiči ter mrtvica (bajer), kot edina vodna površina. Zaradi regulacije struge reke Vipave in melioracije Vipavske doline so taki habitatni tipi prisotni danes le še v fragmentih, v širši okolici Zalošč pa jih, razen tega območja, ni. Prav zaradi njihove redkosti in omejenosti so ostanki prvotne struge reke Vipave izredno pomembni za ohranjanje biotske pestrosti Vipavske doline in jih je potrebno v čim večji meri ohraniti. Zaloški bajer je zatočišče marsikateri redki in ogroženi vrsti, ki sredi kulturne krajine nima primernih pogojev za obstoj.
V preteklih desetletjih so mokrišča veljala za nepotrebno izgubo obdelovalnih površin, medtem ko se danes vse bolj zavedamo njihovega pomena z vidika ohranjanja biotske pestrosti, pa tudi kvalitete človekovega okolja. Le ob ostankih stare struge reke Vipave in njenem poplavnem območju lahko srečamo rastlinske in živalske vrste, ki so bile nekoč v Vipavski dolini pogoste. Zaloški bajer je zaradi lahke dostopnosti zelo primeren za učilnico v naravi, kjer obiskovalci Zalošč in tudi učenci okoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov spoznavajo pomen ohranjanja mokrišč, ki so ostala po regulaciji reke Vipave ter rastlinske in živalske vrste, ki so vezane nanje.
Za začetek projekta je bila najprej delno odstranjena zarast ob obrežju in očiščene poti. Nadaljevanje projekta pa je bilo zasnovano po popisu živalskih in rastlinskih vrst v in ob bajerju: publikacija o bajerju skozi letne čase, vodene delavnice za napovedane skupine, posnet film o bajerju, izdelane informacijske table in kiosk z interaktivnimi vsebinami ter izdelana spletna stran o bajerju. Na info točki je na voljo delovni zvezek, ki najmlajše na igriv način popelje skozi življenje v in ob bajerju.
http://www.rdeci-apolon.si/zaloskibajer/
Projekt je nastal na pobudo prebivalcev Zalošč, ki so želeli približati življenje ob bajerju tako prebivalcem in okoličanom kot tudi obiskovalcem Zalošč. Nosilec projekta, ki se je začel konec leta 2009 in zaključil avgusta 2011, je Mestna občina Nova Gorica, partnerji pa Zavod Komuni in Jožko Saksida.
Zaloški bajer je ostanek stare struge reke Vipave pri Zaloščah v Vipavski dolini. Območje v precejšnji meri pokrivajo vlažna rastišča, razvita kot vlažni travniki, trstišča, grmišča, vrbovja, poplavni gozdiči ter mrtvica (bajer), kot edina vodna površina. Zaradi regulacije struge reke Vipave in melioracije Vipavske doline so taki habitatni tipi prisotni danes le še v fragmentih, v širši okolici Zalošč pa jih, razen tega območja, ni. Prav zaradi njihove redkosti in omejenosti so ostanki prvotne struge reke Vipave izredno pomembni za ohranjanje biotske pestrosti Vipavske doline in jih je potrebno v čim večji meri ohraniti. Zaloški bajer je zatočišče marsikateri redki in ogroženi vrsti, ki sredi kulturne krajine nima primernih pogojev za obstoj.
V preteklih desetletjih so mokrišča veljala za nepotrebno izgubo obdelovalnih površin, medtem ko se danes vse bolj zavedamo njihovega pomena z vidika ohranjanja biotske pestrosti, pa tudi kvalitete človekovega okolja. Le ob ostankih stare struge reke Vipave in njenem poplavnem območju lahko srečamo rastlinske in živalske vrste, ki so bile nekoč v Vipavski dolini pogoste. Zaloški bajer je zaradi lahke dostopnosti zelo primeren za učilnico v naravi, kjer obiskovalci Zalošč in tudi učenci okoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov spoznavajo pomen ohranjanja mokrišč, ki so ostala po regulaciji reke Vipave ter rastlinske in živalske vrste, ki so vezane nanje.
Za začetek projekta je bila najprej delno odstranjena zarast ob obrežju in očiščene poti. Nadaljevanje projekta pa je bilo zasnovano po popisu živalskih in rastlinskih vrst v in ob bajerju: publikacija o bajerju skozi letne čase, vodene delavnice za napovedane skupine, posnet film o bajerju, izdelane informacijske table in kiosk z interaktivnimi vsebinami ter izdelana spletna stran o bajerju. Na info točki je na voljo delovni zvezek, ki najmlajše na igriv način popelje skozi življenje v in ob bajerju.
http://www.rdeci-apolon.si/zaloskibajer/