Ključni programski dokumenti Slovenije za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020
Slovenija je v zadnjem letu pripravila tri ključne dokumente, ki bodo podlaga za črpanje sredstev strukturnih in kohezijskega sklada in sicer za črpanje 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) v obdobju 2014-2020. Dokument, v katerem so opredeljene prednostne naložbe, v katere bo Slovenija vlagala sredstva v naslednjih sedmih letih, je skladen s Partnerskim sporazumom med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020.
· Ključni dokument za koriščenje sredstev strukturnih in kohezijskega sklada Uvropske unije je Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki ga je Vlada RS sprejela 13.11.2014. Pripravo operativnega programa je koordinirano v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravila Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki ga je po potrditvi Vlade posredovala Evropski komisiji v potrditev.
OP_Priloga_1_potrjeno_na_vladi_141120.pdf
Sredstva bodo tako prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:
· raziskave in inovacije,
· informacijske in komunikacijske tehnologije,
· povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,
· podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.
Dokument vsebuje 11 tematskih ciljev, ki jih je opredelila Evropska komisija, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020:
1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;
2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti;
3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);
4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;
5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;
6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;
7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;
8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;
9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;
10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje;
11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.
Na podlagi enotne EU metodologije bodo sredstva ESRR in ESS razdeljena med dve kohezijski regiji – Vzhodno in Zahodno. Za osnovno delitev med skladoma so bile upoštevane razlike v njuni razvitosti, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečevanja stopnje tveganja revščine. Kohezijski regiji zahodna Slovenija bo tako namenjenih 40 odstotkov ESS sredstev in 60 odstotkov ESRR sredstev – skupno 847 milijonov evrov, kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov ESRR sredstev in 30 odstotkov ESS sredstev – skupno 1,260 milijarde evrov. Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama.
Vlaganja bodo prednostno usmerjena v podporo t.i. mehkim vsebinam in bodo zagotavljala ustrezno kombinacijo ukrepov, ki bo združevala investicije v človeške vire in njihovo aktivacijo, v mobilnost, raziskave, razvoj in inovacije ter v večjo energetsko in snovno učinkovitost. V obdobju 2014–2020 tako ne govorimo več o regijskih in/ali sektorskih projektih, temveč o celovitih in dobrih projektih, ki bodo prispevali k doseganju ciljev/rezultatov. Regijske projekte bo mogoče financirati v okviru opredeljenih vsebinskih prednostnih osi in na podlagi razdelitve na kohezijsko regijo vzhodna in zahodna Slovenija. Ker je obseg razpoložljivih finančnih sredstev v tej perspektivi manjši, bo treba na vseh področjih v največji možni meri uporabiti povratne vire financiranja.
Operativni program je skladen s predhodno pripravljenima dokumentoma:
· Strategijo pametne specializacije (SPS), ki predstavlja strateški dokument, s pomočjo katerega želi Slovenija osredotočiti vlaganja razvojnih sredstev v raziskave, razvoj in inovacije - na področja, ki bodo prinesla največje učinke na gospodarstvo (predlog).
Strategija pametne specializacije.pdf
· Partnerski sporazum med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo (PS), ki predstavlja pogodbo med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo, ki bo opredeljevala način izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v Sloveniji (potrjen s strani Evropske komisije, 30.10.2014).