Nastavitev zasebnosti

Naša spletna stran uporablja tehnologijo “piškotkov” (cookies), da lahko razločujemo med obiskovalci in izvajamo statistiko uporabe spletne strani. To nam omogoča sprotno izboljševanje delovanja strani. Uporabniki, ki ne dovolijo zapisa 'piškotka' naše strani v svoj računalnik, bodo ob pregledu spletne strani prikrajšani za nekatere od njenih funkcionalnosti (ogled videa, komentiranje preko Facebooka, ipd). Piškotki so majhne datoteke, ki jih sistem obiskane spletne strani zapiše na vaš računalnik. Tako vas sistem ob naslednjem obisku strani lahko prepozna.

Skok na vsebino strani

Matej Arčon postal podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS)

DATUM OBJAVE 14. januar 2015
VIR Mestna občina Nova Gorica

13. januar 2015 – včeraj je v Ljubljani potekala prva seja skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) v tem letu, na kateri je bila določena nova sestava skupščine in izvoljeno novo vodstvo združenja.

Za novega predsednika ZMOS je bil soglasno izvoljen Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje in predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu Republike Slovenije, za podpredsednika pa je bil prav tako soglasno izvoljen Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica. Mandat predsednika in podpredsednika je dve leti.

Skupščina je poleg novega vodstva izvolila še člane za druge organe združenja, imenovala svoje predstavnike v nacionalnih in mednarodnih organizacijah, katerih član je ZMOS, ter sprejela program dela in finančni načrt za to leto.

Člani skupščine ZMOS so se na seji srečali s predsednikom Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SGRZ) v Bruslju in se seznanili z dejavnostjo in aktivnostmi SGRZ, ki povezuje interese gospodarstva, raziskovalne sfere in lokalnih skupnosti.

Največ pozornosti pa so župani mestnih občin namenili aktualnim vprašanjem in problemom lokalne samouprave, zlasti vprašanju financiranja občin in pa siceršnjim razmerjem med lokalno samoupravo in državo. Skupščina ZMOS ugotavlja, da ta razmerja v praksi v veliki meri determinira tudi nepoznavanje aktualne državne oblasti o pravi vlogi in položaju lokalne samouprave, kot ga določajo slovenska ustava in mednarodni dokumenti.

V zvezi s tem je skupščina glede prvenstvenih nalog in odgovornosti države do lokalne samouprave sprejela naslednja stališča:

  1. Takoj je potrebno pripraviti normativno ureditev, ki bo tudi združenju mestnih občin omogočala pridobitev statusa reprezentativnega združenja, saj so mestne občine posebna ustavna kategorija in združujejo več kot tretjino slovenskega prebivalstva.
  2. Vse več državnih nalog mora postati lokalnih, mestnim občinam pa je treba tudi na zakonodajni ravni zagotoviti položaj, kot ga določa Ustava RS. To pomeni, da je treba v skladu z znanimi, a še ne udejanjenimi odločitvami Ustavnega sodišča RS na novo opredeliti njihov delokrog z razvojnimi nalogami, pa tudi nekaterimi nalogami upravnih enot in inšpekcijskega nadzorstva.
  3. Vzpostaviti je treba ustreznejši sistem financiranja mestnih občin, ki bo sledil že znanim ugotovitvam stroke, osnovno vodilo pri tem pa naj bo povečanje gospodarske sposobnosti mestnih občin (proračuni mestnih občin predstavljajo več kot tretjino celotne lokalne javne porabe, ob odsotnosti druge ravni lokalne samouprave pa dejansko opravljajo naloge regionalnih središč).
  4. Takoj in nujno je treba ob sodelovanju združenj občin pristopiti k pripravi strategije lokalne samouprave in novi ureditvi davka na nepremičnine, ki mora postati izvirni prihodek občin.
  5. Strategija razvoja javne uprave 2014 – 2020, ki je trenutno v javni obravnavi,  mora upoštevati posebnosti lokalne samouprave in smernice Evropske listine o lokalni samoupravi (MELLS), ki poudarjajo t. i. načelo samoorganizacije lokalne samouprave. Gre za pravico občin do svobode pri ustvarjanju pogojev za zaposlovanje in nagrajevanje kakovostnega osebja. Uslužbenska zakonodaja, ki naj bi veljala za občine, mora postati bolj prožna in prilagodljiva v odnosu do posebnosti, ki izhajajo iz krajevnih razmer.
  6. Sedanja višina povprečnine že vrsto let ne sledi porastu dejanskih stroškov občin, mestnih pa še posebej. Odhodki mestnih občin za pokrivanje njihovih zakonskih nalog se namreč vsako leto zvišujejo, priznani obseg primerne porabe mestnih občin pa ne pokriva tekočih izdatkov. Mestne občine zaradi tega vse težje zagotavljajo tako tekočo likvidnost kot sredstva za financiranje investicijskih projektov, tudi tistih, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev. Skupščina ZMOS zato ne pristaja na zniževanje povprečnine, razen v primeru ukrepov, ki bodo znatno znižali stroške delovanja občin.

 

Glede na navedeno skupščina ZMOS v imenu mestnih občin poziva predsednika vlade in pristojna ministrstva k čimprejšnji spremembi dosedanje prakse (ne)delovanja. Temeljno vodilo pri pripravi katerekoli bodoče zakonodajne ureditve, ki se tiče tudi lokalne samouprave, mora namreč temeljiti na upoštevanju posebnosti in razlik med državo in občinami, kakor tudi razlik med slednjimi.

Obravnava problematike, povezane z ureditvijo lokalne samouprave v prihodnje, s poudarkom na njeni organizacijski, funkcionalni in materialno-finančni sestavini (kadrovska politika občin, fleksibilnost trga dela, povečanje izvirnih prihodkov občin, prenos nekaterih državnih nalog na mestne in druge večje občine ter s tem racionalizacija in razbremenitev državne uprave), terja drugačne vzorce delovanja države.

Predvsem pa se tudi od države in njenih organov pričakuje, da bo spoštovala predpise, ki jih je sama sprejela. Praksa namreč potrjuje nasprotno. Zadnji tak primer je ravnanje ministrstva, pristojnega za javne finance, v zvezi z januarskim nakazilom sredstev občinam iz naslova dohodnine. Ministrstvo je kot razlog za nižje akontativne zneske dohodnine za januar in februar 2015 navedlo, da bi moralo za izplačilo celotnih zneskov zagotoviti finančno izravnavo iz državnega proračuna, ki pa v letu 2015 ni predvidena, prav tako pa poteka tudi postopek priprave rebalansa državnega proračuna.

Gre za nedopustno, enostransko in samovoljno ravnanje ministrstva mimo zakonov in Ustave RS, ki ne le krha zaupanje v razmerjih med državo in občinami, temveč ogroža poslovanje občin, posledično pa tudi uresničevanje pravic občanov.

ZMOS zato od Ministrstva za finance pričakuje dosledno spoštovanje predpisov (tako kot jih država pričakuje od občin in od njenih državljanov) in občinam zagotovi manjkajoča sredstva. V nasprotnem primeru bodo mestne občine primorane zagotoviti vzpostavitev zakonitega stanja po sodni poti.